FURLAN, Tomaž

Medicino je študiral v Ljubljani, Zagrebu in Innsbrucku, kjer je bil leta 1927 promoviran za »doktorja celokupne medicine« (medicum universum). Želel je specializirati kirurgijo, pa mu ni uspelo. Avgusta 1928 je bil kot preveč aktiven pristaš levega krila Koroščeve ljudske stranke poslan izven Ljubljane v sanatorij za jetične na Golnik. Najprej je zdržal samo pol leta. Šel je za eno leto v Ljubljano, a se je vrnil na Golnik in tu ostal do svoje prezgodnje smrti leta 1960. Najprej je delal kot kirurg in terapevt. Z Robert Neubauerjem je uvajal v zdravljenje pljučne tuberkuloze kirurške posege. Tako sta 23. aprila 1937 kot prva na Balkanu izvedla novo operativno metodo t.i. pnevmolizo in s tem pri zdravljenju tuberkuloze še bolj uveljavila sloves golniške šole. V tem času je sodeloval tudi pri ustanavljanju protituberkuloznih dispanzerjev na Slovenskem. Leta 1934 je ustanovil in nato vodil tak dispanzer na Jesenicah. Leta 1938 je bil imenovan za primarija. Istega leta je ponovno zapustil Golnik in bil eno let šef zdravnik v Zdravilišču za turbekulozo v Topolščici. Ker pa mu tamkajšnja klima ni ugajala, se je vrnil na Golnik.

Po nemški okupaciji Slovenije se je 1941 umaknil v Srbijo, kjer je bil šef zdravnik zdravilišča za tuberkulozo Iriški Venac na Fruški gori. Od spomladi do zime 1944 je bil udeleženec bojev na sremski fronti. Avgusta 1945 se je ponovno vrnil na Golnik in postal šef zdravnik ter septembra 1948 direktor tamkajšnjega zveznega inštituta za tuberkulozo in ga vodil do leta 1960. Z novogradnjami »železniška stavba« in »infekcija« so pridobili dodatnih 250 postelj in s skupno 460 posteljami postali največja protituberkulozna ustanova v povojni Jugoslaviji. Možnost zdravljenja tuberkuloznih bolnikov po vojni je bistveno izboljšalo tudi dejstvo, da je predvojni samoplačniški sanatorij postal državna ustanova in se je nova bolnišnica napajala iz proračuna.

Bil je prvi slovenski zdravnik, ki je tuberkulozo proučeval z epidemiološkega in socialno-medicinskega stališča ter oblikoval še zdaj veljavno teorijo o epidemskem valu. Kot direktor inštituta na Golniku ter pljučni kirurg in terapevt je razvil golniško bolnišnico v pomemben torakokirurgični center. Mlajše sodelavce je spodbujal k študiju in uvajanju novih metod (množično rentgensko slikanje prebivalstva in druge). Ob razmahu torakalne kirurgije po drugi svetovni vojni je pridobil za sodelovanje na Golniku tedanjega vodilnega kirurga prof. Lavriča z ekipo. Lotevala sta se zdravljenja najbolj zapletenih bolezenskih primerov in jih večino tudi uspešno rešila. Na Golniku so leta 1947 začeli uporabljati streptomicin, prvo zdravilo, ki neposredno deluje na povzročitelja tuberkuloze. Tudi po njegovi zaslugi se je nekdanje zdravilišče za pljučno tuberkulozo postopoma začelo spreminjati v bolnišnico za zdravljenje pljučnih bolezni nasploh.

Bil je tudi zelo plodovit pisatelj poljudnih zdravstveno-vzgojnih člankov. Leta 1935 ustanovil in do leta 1941 urejal poljudnoznanstveni list Delo proti tuberkulozi. Objavil je 55 strokovnih člankov ter s prispevki močno vplival na širjenje novih medicinskih spoznanj. Pisal pa je tudi filozofske in zgodovinske prispevke, med drugim je leta 1940 objavil samostojno publikacijo Poslednje vzmeti zgodovine. Natisnjena je bila v 300 izvodih v kranjski tiskarni Sava. V njej je razpravljal o bistvu zgodovine, o pomenu svetovnih nazorov, o razvoju družbe ter o pomenu in poslanstvu naroda. Kot socialno čuteč izobraženec, nasprotnik kapitalizma, je sodeloval v časopisu Delavska pravica, zavzemal se je med drugim za zadružništvo, v katerem je videl rešitev za slovenskega kmeta in delavca. Bil je tudi uspešen pedagog. Številnim zdravnikom je bil učitelj, vzgojil je priznane strokovnjake, ki so zavzeli vodstvena mesta po Jugoslaviji. Vizite dr. Furlana so bile zelo priljubljene med bolniki. Imenovali so ga »Sunny boy«, ker je bil vedno nasmejan in je znal duhovito in optimistično zavračati strahove bolnikov. Njegova hči je internistka, alergologinja prof. dr. Jana Furlan Hrabar, rojena 1931, ki je bila v bolnišnici na Golniku zaposlena od 1959 do 1994. leta.