Részletes keresés
hu
sl en it hu
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

FRECE, Marica

Marica Frece - Vir: Celjski tednik, 20. 1. 1961, let. 11, št. 2, str. 3.

Foto galéria

Született:
16. August 1913, Ljubljana, Slovenija
Elhunyt:
11. August 1994, Celje, Slovenija
Névváltozat:
Marica Frece Zorko; Marica Zorko
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:

Marica Frece, celjska kulturno-prosvetna in društvena delavka ter ravnateljica Mestne ljudske knjižnice v Celju, se je rodila leta 1913 v Ljubljani kot tretji otrok v številni družini železničarskega kurjača Blaža Freceta in Marije, roj. Gajšek. Ko ji je bilo 13 let, so očeta službeno premestili v Celje; družina se je naselila v Zavodni. V Celju je obiskovala meščansko šolo in želela je postati učiteljica, a se je zaradi pomanjkanja denarja po šolanju zaposlila v knjigarni. Po štirih letih je postala blagajničarka v Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev in tam ostala do leta 1941. Sodelavci so jo usmerili h kulturnemu sodelovanju: priključila se je Orlicam, pela pri Celjskem zvonu in igrala v Krekovi družini.

V njeno družino je s svojimi posledicami močno posegla druga svetovna vojna. Po okupaciji Jugoslavije so vsi družinski člani podprli protinacistično odporniško gibanje, katerega je v Celju soustanovila in organizirala prav Marica, ki je bila aktivna kot kurirka. V domači hiši je bila javka, v drvarnici pa partizanska tehnika. Že oktobra 1941 je prišlo do izdaje in aretacij posameznih sorodnikov. Oče je umrl med transportom v koncentracijsko taborišče Dachau, njen brat Milan je bil ustreljen kot talec v Starem piskru v Celju, brat Viktor se je pridružil partizanom in kmalu padel v boju, mlajša sestra Danica pa je bila premeščena v mladinsko prevzgojevališče. Marica je bila po aretaciji sprva zaprta v celjskem zaporu, nato so jo prestavili na grad Borl, od tam pa v mariborske zapore. Končno je bila, tako kot njena mati, deportirana v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, kamor je prišla jeseni leta 1942. Tam je bila zaprta v bloku 7, skupaj s še več Slovenkami, ki jim je vlivala upanja, jih bodrila in spodbujala solidarnost. Pri mnogih internirankah jim je ostala v spominu po ilegalnem pevskem zboru »Ravenzbriška sraka« (v njem je pelo do 14 žensk), ki ga je ustanovila in bila vodja. Zbor je prepeval ljudske, borbene in domoljubne pesmi ter pesmi, ki so jih napisale jetnice, in sicer na znane melodije.

Po osvoboditvi taborišča aprila 1945 – tudi njena mati ga je preživela – in vrnitvi domov je bila v Celju dejavna zlasti na kulturnem področju. Takoj po vojni je za kratek čas postala vodja oddelka za ugotavljanje vojnih zločinov, zatem pa referentka za kulturo. Precej si je prizadevala za obnovo ljudskih knjižnic.

Po zaposlitvi pri Mestnem izvršnem odboru Celje je avgusta 1952 nastopila službo upravnice Mestne ljudske knjižnice v Celju. V času njenega vodenja knjižnice se je ta septembra 1962 preselila v nove prostore na Gledališkem trgu, kjer je ostala vse do leta 2010. Knjižnično gradivo, ki je obsegalo preko 40.000 enot, je bilo postavljeno v prosti pristop, del pa je bil deponiran v skladišču. Knjižnica je imela tudi prostorno čitalnico, prostor za urejanje potujoče knjižnice in prostor za upravo. Maja 1963 so na drugi lokaciji na Gledališkem trgu uredili še prostore za pionirsko knjižnico, ki je medtem postala samostojni oddelek Mestne ljudske knjižnice. Tudi tam so postavili knjige v prosti pristop in uredili dve čitalnici za mlade bralce. Decembra 1965 se je upokojila, a je delo upravnice knjižnice opravljala še do aprila 1966. Za svoje delo je leta 1967 prejela Čopovo diplomo.

Kot kulturna delavka se je posvečala amaterskemu gledališču. Igralka je bila od leta 1945 pri tedanjem Ljudskem gledališču vse do profesionalizacije, nato pa aktivna članica Ljudskega odra. Bila je med pobudniki ustanovitve poklicnega gledališča, pa med ustanovitelji in nato častnimi člani celjskega Komornega zbora (1979).

Vseskozi je bila dejavna pri političnem delu, v vodstvih kulturnih in prosvetnih organizacij v celjski občini, v okraju in v Sloveniji; veliko se je posvečala skupnosti internirank in organizaciji ZB NOB ter sodelovala pri organizaciji proslav v Celju in organiziranju večjih prireditev. Prav tako je bila dejavna v humanitarnih organizacijah za otroke in mladostnike.

Bila je članica Skupnosti ženskih internirank v koncentracijskih taboriščih, po ustanovitvi Mednarodnega komiteja Ravensbrück je Frecetova v tem gremiju devet let zastopala Jugoslavijo.

Nekaj časa je bila poročena z učiteljem, slikarjem ter režiserjem in igralcem Tonetom Zorkom.

Izbor člankov Marice Frece:

29. oktober – dan prve množične aretacije sodelavcev Osvobodilne fronte v Celju (1. del). Savinjski vestnik, 27. 8. 1954, let. 7, št. 34, str. 3.
29. oktober – dan prve množične aretacije sodelavcev Osvobodilne fronte v Celju (2. del). Savinjski vestnik, 3. 9. 1954, let. 7, št. 35, str. 3.
29. oktober – dan prve množične aretacije sodelavcev Osvobodilne fronte v Celju (3. del). Savinjski vestnik, 10. 9. 1954, let. 7, št. 36, str. 3.
»Počaščeni plakati«. Celjski tednik, 20. 7. 1956, let. 7, št. 29, str. 12.
Delež žena NOV ni bil majhen. Celjski tednik, 25. 10. 1957, let. 8, št. 41, str. 5.
Zadnjikrat: »Na zdravje«! Celjski tednik, 17. 4. 1959, let. 10, št. 15, str. 5.
Ljudske knjižnice v celjskem okraju. Knjižnica: glasilo Društva bibliotekarjev Slovenije, 1961, let. 5, št. 1¬–4, str. 166–170. Dostopno tudi na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C373IYYZ.
Minuto pred dvanajsto. Celjski tednik, 26. 11. 1965, let. 15, št. 47, str. 13.

Izbor nagrad in priznanj, ki jih je za svoje delovanje prejela Marica Zorko:

partizanska spomenica 1941
medalja za hrabrost
odličje OF Slovenije, 1953
zlati znak OF
priznanje OF slovenskega naroda, 1978 (Republiška konferenca SZDL Slovenije)
red dela
Čopova diploma, 1967
srebrno in zlato odličje svobode
zlati znak Društva prijateljev mladine
priznanje za razvoj gledališča v Celju
častna diploma Delavskega odra Celje, 1962
Šlandrova nagrada, 1965
red dela z rdečo zastavo, 1977
priznanje Knjižnice Edvarda Kardelja v Celju, 1983
priznanje kulturne skupnosti občine Celje, 1984
odličje Svobode z zlatim listom, 1985 (Zveza kulturnih organizacij Slovenije)

Častni člani Delavskega odra Celje. Celjski tednik, 22. 6. 1962, let. 12, št. 24, str. 6.
Forstnerič, F. Strožje vrednotenje dosežkov tudi v ljubiteljski kulturi. Delo, 4. 6. 1985, let. 27, št. 25, str. 6.
Goropevšek, B. Čez križe in težave do abrahama: Oris razvoja knjižničarstva v Celju po letu 1945. V: Osrednja knjižnica Celje včeraj, danes, jutri: ob 50-letnici ustanovitve Študijske knjižnice v Celju: 1946–1966. Celje: Osrednja knjižnica Celje, 1996, str. 51–75.
Kavčič, S. Nekaj vidikov o slovenskih jetnicah v ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbrück. Borec, 2007, let. 59, št. 644-647, str. 8–60.
Kovačič B. et al. Marica Frece: osebnost 20. stoletja v mojem kraju: raziskovalna naloga. Celje, 1987.
Krašovec, J. V spomin: Marica Frece. Novi tednik, 25. 8. 1994, let. 48, št. 34, str. 12.
Lik naših delovnih žena. Savinjski vestnik, 5. 3. 1954, let. 7, št. 9, str. 5.
Melik – Gojmir, I. Marica Frece – sedemdesetletnica. Delo, 11. 8. 1983, let. 25, št. 184, str. 5.
Množičnost in pestrost v pozdrav kulturnemu prazniku. Novi tednik, 9. 2. 1984, let. 38, št. 6, str. 8.
Najprej muzejska stavba. Celjski tednik, 17. 7. 1959, let. 10, št. 28, str. 4.
Nušićeva komedija Žalujoči ostali ob uprizoritvi Ljudskega odra v Celju. Savinjski vestnik, 28. 11. 1953, let. 6, št. 47, str. 15.
Odlikovanja. Novi tednik, 24. 11. 1977, let. 31, št. 41, str. 2.
Plodno delo: Priznanje OF Marici Frece. Novi tednik, 26. 4. 1978, let. 32, št. 17, str. 4.
Poglavitno denar in kadri. Celjski tednik, 18. 5. 1962, let. 12, št. 19, str. 6.
Priznanja za dolgoletne delavce celjske knjižnice. Novi tednik, 3. 2. 1983, let. 37, št. 5, str. 5.
Priznanje zglednim delavcem. Celjski tednik, 16. 2. 1962, let. 12, št. 7, str. 6.
Šlandrove nagrade podeljene. Celjski tednik, 23. 7. 1965, let. 15, št. 29, str. 2.
Terčak, S. Celje v borbi za svobodo: V spomin borcem celjske čete. Savinjski vestnik, 18. 7. 1953, let. 6, št. 28, str. 3.
Uspehov smo lahko veseli. Celjski tednik, 19. 10. 1967, let. 21, št. 39, str. 5.
Vrabl, T. Humor in volja sta ji vsa popotnica: Tednikov intervju. Novi tednik, 18. 8. 1983, let. 37, št. 33, str. 5.
Osrednja knjižnica Celje, Zbirka Osrednja knjižnica Celje, Matična knjiga uslužbencev in delavcev zavoda Mestna ljudska knjižnica v Celju.

A bejegyzés szerzője: Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje
Az első bevitel dátuma: 31. 12. 2021 | Utolsó módosítás: 31. 12. 2021
Janja Jedlovčnik. FRECE, Marica. (1913-1994). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 4. 10. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/frece-marica/
Hiba bejelentése