Franc ŠVAJGER

Rodil se je Martinu in Elizabeti Švajger. Bil je tretji po vrsti izmed petero Švajgerjevih otrok. Stanoval je na vojniškem trgu v hiši na Brezovnikovi ulici številka 1. Vajeniško dobo je opravljal pri svojem očetu od 1912 do 1915. Januarja leta 1915 je opravil izpit pred poklicno komisijo v Celju in se izučil za kleparja.

Prevzel je družinsko kleparsko delavnico. Kot prostovoljec je služil v prvi četi cesarsko kraljevega prostovoljnega strelskega bataljona številka 4. Boril se je na soški fronti, kjer je bil med deseto ofenzivo težko ranjen. Dosegel je čin desetnika in bil za svoj pogum večkrat odlikovan. Ob prevratu novembra 1918 se je odzval klicu domovine in se kot Maistrov borec na Koroškem udeležil bojev za severno mejo, od koder se je vrnil leta 1920. Za zasluge pri obrambi severne meje je prejel več medalj in spominskih znakov. Leta 1935 je v Ljubljani opravil mojstrski izpit. Pred drugo svetovno vojno je bil občinski odbornik Trške občine Vojnik. V zakonu z ženo Olgo sta se jima rodila hči Brigita Margareta in sin Franc mlajši. Med drugo svetovno vojno je bil član nemškega gasilskega društva. V društvu je deloval že od leta 1914, sprva kot trobentač. Na letni konferenci gasilskega društva je bil 7. februarja 1981 izvoljen za častnega člana GD Vojnik.

V svoji dolgi gasilski karieri je prejel številna gasilska odlikovanja, medalje in plakete. V 100. letu starosti je umrl na svojem domu v Vojniku. Pokopan je na pokopališču v Vojniku.