Franc RUTAR

Franc Rutar je po končani osnovni šoli najprej obiskoval gimnazijo v Ljubljani, nato pa idrijsko realko. Univerzitetni študij je končal v Bologni v Italiji. Službo veterinarja je opravljal v Idriji, Stični na Dolenjskem, Zagorju ob Savi in v Kranju.

Že na začetku svoje poklicne poti je Rutar uvajal moderno veterinarsko medicino, skrbel je za preventivo ter se zavzemal za izboljšanje zdravstvenega stanja govedi. V času dela na Dolenjskem se je zavzemal za uvajanje sivorjavega goveda. V Kranju je bil okrajni veterinar, pa tudi veterinarski inšpektor. Na Kranjskem je veliko pripomogel k sistematičnemu odkrivanju in zatiranju tuberkuloze med živino: na območju kranjskega okraja je bilo s to boleznijo v povojnih letih okuženih kar 24 odstotkov govedi, Rutar pa je bolezen uspešno zatrl. Bil je zelo dober diagnostik. Odkrival in zdravil je tudi druge bolezni, kot na primer vranični prisad in trikomoniozo. V sodelovanju z veterinarskim zavodom je bil med prvimi veterinarji na Gorenjskem, ki so sistematično zatrli motnje plodnosti telic, poleg tega so uvajali umetno osemenjevanje, s čimer so posredno zavirali spolne bolezni živine. Franc Rutar je bil eden izmed pobudnikov za ustanovitev Živinorejskega veterinarskega zavoda z osemenjevalnim središčem v Kranju in kasneje prevzel njegovo vodstvo. Poleg osemenjevanja je v zavodu razvil široko kontrolo proizvodnosti. Bil je tudi med prvimi, ki je na Gorenjskem usmerjal proizvodnjo mleka in mesa. Leta 1972 so Francu Rutarju podelili Jesenkovo priznanje.