Franc – Lesičjak LEDER

Bil je ljudski pesnik in pevec. Klicali so ga tudi Lesičjak. Iz njegovega mlajšega obdobja je znano zelo malo podatkov. V šolo najverjetneje ni hodil, ker je takrat v Globasnici ni bilo. Brati in pisati se je naučil kasneje pri vojakih. Okoli leta 1854 je moral v vojsko v Celovec, kjer je ostal dvanajst let. Medtem je bil dvakrat v vojni, in sicer leta 1859 ter 1866 v Italiji. Po vrnitvi se je najprej zaposlil v bistriških rudnikih, kjer so takrat kopali premog. Med delom pa je večkrat zahajal v sosednje kraje, kjer je ob nedeljah in praznikih s citranjem in petjem kratkočasil ljudi. Zaradi nesrečnega dogodka, ki ga je osebno zelo zaznamoval, se je sam prijavil na sodišču, kjer je bil kaznovan z zaporom. Sam pa si je naložil veliko večjo pokoro, saj kar leto dni ni spregovoril niti besede. V tem času je odšel v tujino in se izdajal za nemega. Po preteku pokore se je vrnil v domačo vas. S citranjem in petjem si je prislužil nekaj denarja in si ob pomoči dobrih sosedov zgradil lastno hišico. Po poroki je hodil po sejmih in prodajal žganje iz borovnic, ki sta ga z ženo sama pridelala, ter si poleg tega z glasbo služil denar. Proti koncu pa je Franc Leder živel v precejšnjem pomanjkanju, saj mu je glas odpovedal in ni mogel več prepevati. Zadnje leto je bil priklenjen na posteljo in v tem času je ob večerih prihajal k njemu Kovačev Lekše, ki mu je Lesičjak narekoval svoje pesmi. Po dolgem bolehanju je umrl 23. 1. 1908, star 75 let. Pokopan je na globaškem pokopališču. Bil je res pravi ljudski pesnik, ki je snov za svoje pesmi jemal iz kmečkega življenja in običajev, ki se pojavljajo od rojstva do groba. Verjetno so ljudje ravno zaradi tega vzljubili njegove pesmi, ki so jih še kasneje dolgo prepevali, čeprav niso več vedeli, kdo jih je zložil. Najbolj priljubljena je bila njegova “Pesem od rojstva”, kjer v enajstih kiticah opisuje usodo novorojenčka. Njegove pesmi je zabeležil in objavil Janez Scheinigg v svoji zbirki Narodne pesni koroških Slovencev iz leta 1889.