Franc GORENC

Otroška leta je preživel na Grbinu. Osnovno šolo je obiskoval v Litiji, nato gradbeno šolo v Ljubljani.

Po šolanju se je zaposlil na Okrajnem cestnem podjetju Litija. Med drugo svetovno vojno je bil med organizatorji Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Okupatorske sile so ga zato aretirale in zaprle v litijski zapor, nato pa odpeljale v zapore v Begunje. Leta 1942 je odšel na Koroško, kjer so ga zopet ujeli. Ušel jim je in se priključil partizanski vojski. Bil je namestnik komandanta Notranjskega odreda.

Po vojni je opravljal dela v vodstvu Uprave cest Maribor, nato pa v Ljubljani. Bil je dolgoletni direktor cestnega podjetja v Novem mestu, nazadnje pa direktor Združenja cestnih podjetij Slovenije, do upokojitve leta 1973. Leta 1965 je bil izvoljen za poslanca Skupščine republike Slovenije in med leti 1965 – 1969 za odbornika Občinske skupščine Litija.

Bil je aktiven družbeni delavec. Kot navdušen športnik je bil član Sokola, odličen telovadec, atlet in nogometaš. Vrsto let je bil član Planiškega komiteja, predsednik Zveze borcev Litija, član Planinskega društva Litija (pobudnik Badjurove krožne poti). Zavzemal se je za ohranitev starega mestnega jedra, še posebno tistih hiš, ki so predstavljale značilno podobo Litije (hiša Luke Svetca) in starega litijskega mostu, ki naj bi se ohranil za pešce in obdržal zgodovinski videz Litije.