Fran OROŽEN

Njegov oče Fran je bil trgovec, brat znanega zgodovinarja Ignacija Orožna. Fran Orožen ml. je gimnazijo končal v Celju ter študiral zemljepis in zgodovino na Dunaju, kjer je tudi poslušal predavanje znanega raziskovalca vzhodnih Alp prof. Friderika Simonyja. Po končanem študiju je učil na učiteljiščih v Kopru (1882–1986), Novem mestu (1886) in Ljubljani, kjer je živel do smrti.

Njegova prva strokovna prispevka sta nastala ob prihodu v Ljubljano. To sta bili poljudnoznanstveni razpravi: “S čim in kako so pisali stari narodi in kako pišemo zdaj” in “O početku in razvoju pisem”, obe objavljeni v Ljubljanskem zvonu. V svojem poklicnem delu se je soočil s potrebo po učbenikih geografske in zgodovinske stroke. Začel je delati v tej smeri in tako so nastala številna knjižna dela. Ukvarjal se je tudi z zemljevidi. Za slovenske šole je priredil globus s slovenskim besedilom in več stenskih zemljevidov. Za ljudske šole pa je priredil Haardtov zemljepisni atlas. Iz prve polovice njegovega strokovnega delovanja sta še dve razpravi v Ljubljanskem zvonu, in sicer “Praznovanje sv. Jurija na Štajerskem” in “Stanley Henry Moreton”, ki je bila objavljena v več delih.

Drugo področje Orožnovega delovanja je vezano na Slovensko planinsko društvo, ki ga je ustanovil skupaj s svojimi prijatelji l. 1893 in mu predsedoval do l. 1908, nakar je bil njegov častni član. SPD je pod njegovim vodstvom iz nič zraslo v vseslovensko organizacijo, ki je uspešno kljubovala nemškemu pritisku in odigrala pomembno vlogo v narodnostnem pogledu. Organiziral je izlete, predavanja, družabne plese in na ta način pridobival članstvo. Bil je odgovoren za gospodarjenje društva, za gradnjo številnih koč in markacijsko delo.

Leta 1895 je Slovensko planinsko društvo začelo izdajati glasilo Planinski vestnik, ki ga je Orožen nekaj časa tudi urejal. V njem je objavljal potopisne prispevke, sporočila, knjižne ocene itd. Poleg prispevkov v Planinskem vestniku in Ljubljanskem zvonu zasledimo Orožnove objave še v Učiteljskem tovarišu, Koledarju Družbe sv. Mohorja, Popotniku in Slovenskem narodu.

Najobsežnejše in najpomembnejše Orožnovo delo pa je Vojvodina Kranjska, v katerem je na jedrnat in preprost način podal naravoslovni, politični, kulturni in zgodovinski opis Kranjske dežele. V načrtu je imel tudi podobno obdelavo Štajerske, vendar ga je prehitela smrt.

Prof. Orožen je bil tudi prvi predsednik Društva slovenskih profesorjev (1895-1909), odbornik Muzejskega društva za Kranjsko in Društva za raziskovanje podzemskih jam. Po njegovi smrti je po njem Slovensko planinsko društvo imenovalo svojo prvo kočo na Črni prsti, na rojstni hiši pa mu je Zgodovinsko društvo Slovenije, podružnica Celje, ob stoletnici rojstva odkrilo spominsko ploščo. Po Franu Orožnu in njegovem stricu Ignaciju je poimenovan tudi Orožnov trg v Laškem.