Po končani osnovni šoli v Gerlincih in na Cankovi je maturiral na gimnaziji v Murski Soboti, od tam pa ga je pot zanesla v Ljubljano, kjer je študiral primerjalno književnost. V tem času je izdal prvo in doslej edino pesniško zbirko. Napisal in izdal je še tri romane, nato pa se preselil na Dunaj in od tam v London. V Londonu je študiral književnost in angleški jezik. Že takrat in pozneje je pisal radijske igre in kratke zgodbe za BBC. V Avstraliji, kjer je med drugim študiral psihologijo, je v Sydneyju nekaj let vozil podzemni vlak. To izkušnjo rad omenja tako v intervjujih kot tudi v svoji prozi. Velja za svetovnega popotnika, saj je doslej prepotoval 96 držav. Še posebej so ga zaznamovala potovanja v Indijo; na podlagi bivanja v Ladaku in Zanskarju v Himalaji je napisal znameniti roman Čarovnikov vajenec. Druga potovanja po svetu je ubesedil v več potopisnih knjigah. Iz Avstralije se je leta 1975 vrnil v London, kjer je preživel naslednjih sedemnajst let. Delal je pretežno kot urednik, med drugim je urejal Enciklopedijo znanosti in tehnologije. Ustvarja gledališka besedila, ki doživljajo veliko odobravanja, prestižnih nagrad in uprizoritev po svetu, pa tudi uprizoritev in nagrad v domačih gledališčih. Prevedena so v številne, tudi malo znane jezike. Podobno je z njegovimi romani. Sleherni izmed njih vzbudi odmev po svetu, je nagrajen ali uvrščen na prestižne sezname leposlovja. V Sloveniji pa se drug za drugim uvrščajo med pet ali vsaj deset nominirancev za nagrado kresnik. Z intervjuji in drugimi zapisi se redno oglaša v javnosti. Od leta 1995 do 2002 je bil tri mandate predsednik Društva slovenskih pisateljev,od marca 2015 do julija 2016 pa je bil predsednik slovenskega PEN. Od leta 1998 je urednik revije Sodobnost. Že v študentskih letih je začel tudi prevajati, najprej iz nemščine delo Stefana Zweiga Graditelji sveta. Ko je že suvereno obvladal angleščino, pa je začel prevajati še poezijo in prozo iz angleščine v slovenščino ter obratno, tudi svoje drame in nekatere romane.
Junija 2023 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU v razredu umetnosti.
Dela:
Evald Flisar – Bibliografija
Prevodi:
Evald Flisar – Prevedena dela
V Sloveniji je za življenjsko delo prejel Župančičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada za roman Popotnik v kraljestvu senc ter drami Kaj pa Leonardo?in Jutri bo lepše, za drame Kaj pa Leonardo? Nora Nora in Komedija o koncu sveta pa Grumovo nagrado.
Just, F. Panonski književni portreti 1: Prekmurje in Porabje A – I. Murska Sobota: Franc-Franc, 2006, str. 157-175.
Podbevšek, K. Govor kot gledališko izrazilo: na primeru Flisarjevega Akvarija. V: Pezdirc Bartol, M. (ur.). 44. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: slovenski jezik, literatura, kultura in mediji. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2008, str. 51-59.
Flisar, E. Sedaj ni čas avantgarde, ampak retrogarde. Bukla, 2012, 8 (76), str. 18-19.
Horvat, M. Evald Flisar, pisatelj in dramatik: zakaj je tragikomedija v postmodernem času edina možna dramska oblika. Mladina, 2013 (12. april), let. 15, str. 50-3.
Flisar, E. Še vedno razmišljam o sebi kot o avtorju, ki bo začel zares pisati šele jutri. Literatura, 2014, let. 26. št. 281, str.79-95.
Flisar, E. »Drama je konflikt, roman je potovanje«. Bukla, 2015, 11 (107-108), str. 12-13.
Klopčič Lavrenčič, K. (ur.). Trideset esejev o Flisarjevi dramatiki. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2017.
Čepar, N. Evald Flisar. V: J. Volfand et al. (ur.). Portreti sodobne slovenske literature: 1991 – 2016. Celje: Fit media, 2017, str. 46.
Klopčič Lavrenčič, K. (ur.) Trideset esejev o Flisarjevi prozi. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2018.
Klopčič Lavrenčič, K. (ur.) Življenje in delo Evalda Flisarja: od vaškega skednja do odrov svetovnih velemest in na police knjigarn v 40 jezikih (2 zv.). Ljubljana: Sodobnost International, 2022.
Rak, P. Tiskane izdaje bodo preživele: intervju. Delo, 17. jun. 2023, let. 65, št. 138, str. 12.
Natančnejši podatki o življenju, ustvarjanju, nagradah in drugem delovanju Evalda Flisarja so dostopni na avtorjevi osebni spletni strani (gl. Zunanje povezave).
Podatke je dopolnil tudi avtor sam.