FLEGERIČ, Božidar

Pesnik in pisatelj Božidar Flegerič se je rodil v Vodrancih župnije Sv. Bolfenka pri Središču. Oče Štefan je bil kmet, mati Jera Lukmanova je bila kmečka hči. Ko je Božidar vstopil v ljudsko šolo, je znal že brati in pisati, saj se je tega naučil pri očetu. Po odlično končani domači osnovni šoli je v letih 1857–1860 obiskoval nižjo gimnazijo v Varaždinu. Peti, šesti in sedmi razred je opravil na gimnaziji v Mariboru (1860–1863), kjer pa je zaradi slabega uspeha izgubil šolnino in je gimnazijo zaključil 1865 v Varaždinu. Nato se je vpisal na univerzo v Gradcu, kjer je študiral filozofijo, slavistiko in staroklasično jezikoslovje. Po končanem študiju je bil imenovan za profesorja v Osijeku, se medtem zapil in bil zaradi zanemarjanja stanovskih dolžnosti odpuščen. Vrnil se je v domovino in se za kratek čas zaposlil pri dr. Gregoriču v njegovi pisarni. V novi službi ni vzdržal dolgo, nato se je preživljal kot »večni popotnik Slovenskih goric« pri očetu ter bivših sošolcih in znancih vse do smrti.
Flegerič je že kot pastir zložil nekaj pesmi, kot dijak na gimnaziji v Mariboru je prejel dvakrat Schillerjevo ustanovo. Prvič se je kot pesnik predstavil v mariborskem dijaškem almanahu Lada (1864) s ciklom Potočnic. Kot osmošolec je objavljal v Glasniku in Jadranski zarji, leta 1871 je v Pomladanskem cvetju objavil zbirko pesmic Jek iz goric. Svet njegove lirike so predvsem vinorodne Slovenske gorice, Prekmurje in Medmurje, lepote narave, domovinska ljubezen, svoboda in izgubljena mladost. Romantika črnogorskih in srbskih bojev za svobodo je našla odmev v njegovih epskih poskusih. Nanj so vplivali Prešeren, Jenko, Stritar in Gregorčič, visoko je cenil Stanka Vraza. Poleg preprostih kitic je uporabljal sonet, gazelo, stanco, posebno pogosto pa distih. Leta 1880 je izdal Grajenske pesmi, poimenovane po potoku Grajena, ki teče ob Ptuju in skozi Ptuj. Pesnikoval je rad v ciklih. Najobsežnejši cikel je Iz Krčevinskih potočnic, ki obsega 27 elegij in je nekakšna lokalna kronika političnih in prosvetnih dogodkov. Pisal je tudi črtice, posebno področje njegovega literarnega udejstvovanja pa so tudi biografije, ki jih je kar nekaj ostalo v rokopisu. Bil je tudi prevajalec.
Umrl je v svojem rodnem kraju 9. junija 1907 v šestinšestdesetem letu starosti. Že takoj po smrti so prijatelji in znanci v Središču osnovali odbor za postavitev spomenika in spominske plošče, ki bi jo vzidali v rojstno hišo.