FISTER, Peter

Od 1941. do 1958. leta je prebival na Ovsišah pri Podnartu, nato do leta 1969 v Kranju, sedaj živi v Ljubljani.
Gimnazijo je končal v Kranju. Leta 1964 je diplomiral na Oddelku za arhitekturo FAGG, Univerze v Ljubljani. Leta 1974 je bil promoviran za doktorja arhitekturnih znanosti na Univerzi v Ljubljani.
V letih 1966/67 je sodeloval pri arheoloških in arhitekturnih raziskovanjih na Delosu v Grčiji. Leta 1972 je zaključil mednarodni magistrski študij konzervatorstva (ICCROM, Rim, Italija). Med leti 1966 in 1974 je bil arhitekt-konzervator na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj, od 1974 dalje predavatelj na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani za področji zgodovine arhitekture in varstva arhitekturne dediščine. Občasno predava na različnih mednarodnih univerzah (Avstrija, Italija, Hrvaška itd.), na Filozofski in Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani ter redno na Akademiji za likovno umetnost na Oddelku za restavratorstvo.
Objavil je preko 620 člankov in razprav ter 34 monografskih publikacij.
Poleg članstev v različnih mednarodnih in državnih strokovnih komisijah ter odborih je leta 1978 postal član UNESCO Professional Scheme, leta 1986 član UNESCO-ve komisije za vzgojo arhitektov-konzervatorjev, v letih 1993 in 1994 je bil član Komisije za varstvo spomenikov pri Svetu Evrope itd. Od leta 1998 do 2002 je bil prorektor Univerze v Ljubljani.
Med mnogimi priznanji je bil leta 1990 odlikovan z redom dela z zlatim vencem. Leta 2007 je prejel Steletovo nagrado za življensko delo na področju varstva kulturne dediščine. Leta 2009 mu je bil podeljen naziv »zaslužni profesor« Univerze v Ljubljani. Mesto Radovljica mu je leta 1973 podelila posebno priznanje za ustvarjalno strokovno delopri spomeniškem varstvu.

Na Gorenjskem je deloval predvsem s ciljem ohranjanja in prenove kulturne dediščine. Tako je ustvaril pogoje, da so bila vsa mestna jedra med njimi še posebej Tržiča, Kranja, Radovljice in Škofje Loke ter vsa vaška naselja s pomembno kulturno dediščino (na primer Kamna Gorica, Šenčur, Železniki itd.) dokumentirana in načrtovana kot najpomembnejši vzorci v slovenskem ter tudi v mednarodnem prostoru. Po njegovih načrtih je bila obnovljena vrsta kulturnih spomenikov, med njimi grad Kamen, Finžgarjeva rojstna hiša, Šivčeva hiša s celovito podobo jedra Radovljice itd.