FINŽGAR, Dušan

Rojen je bil 2. decembra 1919 (podatek o rojstnem letu 1920 je napačen) v Celju očetu Alojzu Finžgarju in materi Gizeli Frančiški, roj. Speglitsch (Špeglič). Oče, ki je izhajal iz Lovrenca na Dravskem polju, je bil uslužbenec na sodišču in vojni invalid ter dolgoletni predsednik Udruženja vojnih invalidov Celje. Umrl je že leta 1934. Po materini strani je bil sorodstveno povezan s celjsko družino Ropas.

V Celju je zaključil osnovno šolo in prve štiri razrede državne realne gimnazije, nato je po opravljeni mali maturi leta 1936 iz nje izstopil in se vpisal na srednjo tekstilno šolo v Leskovcu v Srbiji, iz katere je bil – najbrž leta 1938 – zaradi suma udeležbe na demonstracijah šolske mladine v Leskovcu izključen.

Od oktobra 1938 je bil kot tehnični uradnik sedem mesecev zaposlen v tekstilnem podjetju Novak & Co. v Mariboru, nato je delovno razmerje odpovedal in se posvetil političnemu delovanju.

V Leskovcu je leta 1936 postal član Zveze komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ), po vrnitvi v Celje leta 1938 pa je bil sprejet v Komunistično partijo Slovenije (KPS). V tem času je postal sekretar Okrožnega komiteja (OK) SKOJ Celje. Veljal je za spretnega organizatorja, zlasti med delavsko mladino, deloval pa je tudi v Društvu kmečkih fantov in deklet in vzpostavljal stike z mladino na podeželju. V Celju ter v Savinjski in Šaleški dolini mu je tako uspelo ustvariti širok krog sodelavcev.

Spomladi 1940 je bil osumljen raztrosa propagandnih letakov s prepovedano vsebino v Gaberju (danes predel Celja) in bil nato zaradi posedovanja ilegalne komunistične literature, ki so jo pri njem našli v policijski preiskavi, za nekaj mesecev zaprt v celjskem zaporu Stari pisker.

Ob začetku 2. svetovne vojne je bil med aktivnimi organizatorji osvobodilnega boja v Celju. Prvo večjo akcijo so Finžgar in ostali člani komunistične mladine v Celju izvedli 1. maja 1941, ko so odstranjevali nemške napise, po zidovih pisali razna gesla in po cestah trosili propagandne letake. Že pred tem, 29. aprila, je Finžgar sodeloval pri zažigu dveh okupatorjevih avtomobilov v Volkmerjevem prehodu v Mariboru, ki velja za prvo večjo sabotažno akcijo v Sloveniji. Domnevno je bil tedaj kratek čas član zmanjšanega Okrožnega komiteja KPS Celje. Konec maja (po drugih podatkih pa v začetku junija) 1941 ga je Pokrajinski komite (PK) KPS za severno Slovenijo poslal na območje Ptuja, da bi tam pridobil mlade za upor proti okupatorju. Sprva se je kot ilegalec nastanil pri Lackovih, nato pri družini Kramberger. Konec julija, po aretacijah sodelavcev NOB v tistem okolišu, se je pridružil partizanom Pohorske čete pri njihovi javki na Smolniku nad Rušami. Po napadu na Ribnico na Pohorju se je sredi avgusta s patruljo nahajal nad Vitanjem, proti koncu meseca je odšel kot kurir v Maribor, zatem je bil v noči na 13. september udeležen pri požigu koče na Klopnem vrhu. 27. septembra je bil prisoten na sestanku pri aktivistu NOB Albinu Verniku v Mariboru (menda je tedaj imel namen, da iz Maribora odvede novo skupino v partizane na Pohorju) in bil pri tem zaradi izdaje hkrati z drugimi udeleženci aretiran s strani Gestapa. Po mučnem zasliševanju je bil 10. oktobra 1941 v Šoštanju ustreljen kot talec. (S to usmrtitvijo talcev se je nemški okupator maščeval za prvi partizanski napad na Šoštanj, ki ga je v noči s 7. na 8. oktober 1941 izvedel I. Štajerski bataljon.) Njegovo truplo je bilo prepeljano v Gradec in upepeljeno v tamkajšnjem krematoriju. Žara z njegovimi posmrtnimi ostanki je bila oktobra 1946 prenesena v domovino. Ohranilo se je njegovo poslovilno pismo, ki ga je napisal svoji materi pred smrtjo, danes pa ga hrani Muzej novejše zgodovine Celje.

Njegovo ime je zabeleženo na spominskem znamenju talcem v Šoštanju, ki stoji na mestu, kjer so oktobra 1941 ustrelili deset talcev. 10. oktobra 1952 so v prostorih I. gimnazije v Celju odkrili njemu posvečeno spominsko ploščo.

Po njem je od leta 1967 poimenovana Ulica Dušana Finžgarja na Hudinji v Celju. Po Finžgarju so bili poimenovani tudi: Mladinski dom »Dušana Finžgarja« – nekdanje otroško zavetišče pod celjskim Starim gradom, I. celjska mladinska delovna brigada »Dušana Finžgarja« in leta 1982 ustanovljeni CB radio klub »Dušan Finžgar« iz Celja.