Odraščal je v revni rudarski družini v Spodnji Idriji, kjer je obiskoval osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Idriji in v tem času že začel pisati prva prozna dela. Med počitniškim delom v psihiatrični bolnišnici v Idriji se je prvič srečal z bolniki z duševnimi boleznimi, kar je pomembno vplivalo na izbiro njegove življenjske poti. Kljub temu, da so mu v tistem času zdravniki postavili težko diagnozo (multiplo sklerozo), se je odločil za študij medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Leta 1967 se je zaposlil v Psihiatrični bolnišnici v Idriji in tam ter v Ljubljani med letoma 1970 in 1973 specializiral nevropsihiatrijo. Od leta 1973 do leta 2005 je bil predstojnik Psihiatrične bolnišnice Idrija, upokojil se je leta 2009.
Primarij dr. Jože Felc, specialist psihiatrije in nevrologije, je bil eden najvidnejših slovenskih psihiatrov. Dve leti je poučeval psihiatrijo na srednji medicinski šoli v Šempetru pri Gorici, v Novi Gorici je devet let vodil psihiatrično ambulanto. Redno se je udeleževal strokovnih srečanj po Sloveniji in v tujini, pogosto tudi kot predavatelj. Bil je mentor številnim specializantom in predavatelj na srednjih in višjih šolah. Pisal je številne strokovne članke, publikacije, recenzije in uvodnike k strokovnim knjigam, več let pa je bil tudi glavni urednik slovenske psihiatrične revije Viceversa. Posvečal se je sodnemu izvedeništvu in bil član Republiškega strokovnega kolegija za psihiatrijo ter vplival na razvoj psihiatrije pri nas.
Jože Felc se je proslavil tudi kot talentiran pisatelj. Prve korake v svet literature je naredil že v osnovni šoli, ko je v reviji Družina objavil svojo prvo pesem Ptiček. Svoje prispevke je nato objavljal v šolskih glasilih, katerih urednik je bil, v Obzorniku Prešernove družbe, v Mladih potih, Problemih, Idrijskih razgledih … V srednji šoli je objavil svojo prvo knjigo Dobro jutro, svoboda, ki je v javnosti naletela na dober sprejem. Literarnemu ustvarjanju je ostal zvest vse življenje, pisal je o mladostnem dozorevanju, duševnih in bivanjskih stiskah, o ljudeh v svojem rodnem kraju, pomembni so njegovi dnevniški zapisi (Osamelci, Zaznave z griča). Bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev in glavni urednik idrijske oporečniške revije Kaplje, ki je izhajala med letoma 1966 in 1972. V reviji so objavljali leposlovje in kulturno ter politično polemične zapise, v katerih so opozarjali na aktualno družbeno problematiko. Usodo revije je Felc opisal v zborniku Kaplje 20 let pozneje (1992).
Poročen je bil s profesorico, radijsko napovedovalko ter zdravnico fiziatrinjo Alenko Höfferle.
Dela:
Kletka strahu in smrti, 2010
Živeti življenje, 2010
Cinober, 2006
Osvoboditev in odrešenje, 2005
Zaznave z griča, 2001
Sova v krošnji, 1999
Divje jezero ali Življenje in smrt lepe Vide, 1997
Prošnji dnevi, 1996
Preklic obsednega stanja, 1996
Oblast in Venera, 1995
Radost poslednjih ur, 1994
Dom mojega doma, 1993
V znamenju lipicanca, 1991
Duša imena, 1991
Rimska cesta, 1986
Osamelci, 1982
Dobro jutro, svoboda, 1971
Za svoje delo je prejel več priznanj Združenja psihiatrov Slovenije in Klinične bolnišnice za psihiatrijo v Ljubljani.
Občina Idrija mu je leta 2007 podelila nagrado Jožefa Mraka – najvišje priznanje za življenjsko delo.
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 4, Gorica 1977, str. 352−353.
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008, str. 240−241.
Pišljar, M. Prim. Jože Felc, dr. med. (1941−2010). ABC, 2010, let. 20, št. 9, str. 5.
Bizjak, J. Poslovili smo se od Jožeta Felca. Idrijski razgledi, 2010, let. 55, št. 2, str. 127−128.
Pavšič, T. Odšel je priljubljeni »Osamelec« z idrijskega Griča. Idrijske novice, 2010, let. 9, št. 235, str. 8.
Cuderman, V. Prim. dr. Jože Felc (1941−2010). Mohorjev koledar 2011, 2010, str. 186−189.
https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/felc-joze/ (dostop 23. 9. 2020)