Pravo ime Igorja Torkarja je Boris Fakin. Rodil se je očetu Antonu in materi Mariji. V času fašističnega medvojnega pritiska se je družina izselila v Maribor, kasneje v Ribnico na Dolenjskem. Leta 1932 je maturiral, leta 1942 je diplomiral iz kemije. Že v študentskih letih je bil politično aktiven. Bil je glavni urednik levičarskega študentskega lista »1551«. Pod psevdonimom Igor Torkar je že takrat pisal pesmi, ki jih je objavljal v Sodobnosti. Pred vojno je izdal satirične sonete Blazni Kronos.
Pridružil se je OF, konec leta 1943 so ga Nemci aretirali in ga poslali v taborišče Dachau, kjer je bil do konca vojne. Po vojni se je zaposlil na Ministrstvu za industrijo in rudarstvo. Leta 1948 so ga aretirali in na dachauskih procesih obsodili na 6 let zapora, po pritožbi so mu kazen zvišali na 12 let. Leta 1952 so ga pogojno izpustili.
Leta 1954 se je zaposlil kot profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti, kjer je bil zaposlen do upokojitve. Leta 1971 je bila obsodba iz dachavskih procesov razveljavljena, politično pa je bil rehabilitiran leta 1986. Leta 1999 je prejel zlati častni znak svobode RS za življenjski literarni opus in zvestobo slovenstvu.
Dela
poezija:
Pesmi osekle samosti, 2003
Zlatoustova pratika, 1981
Balada o smehu, 1977
Kurent, 1946
Blazni Kronos, 1940
dramatika:
Pisana žoga, 1955
Pravljica o smehu, 1953
Velika preizkušnja, 1946
proza:
Smrt na počitnicah, 1998
Umiranje na obroke, 1984
Deseti bratje, 1979
Leta 1999 je prejel zlati častni znak svobode RS za življenjski literarni opus in zvestobo slovenstvu.
Osebnosti : veliki slovenski biografski leksikon : 2 zv. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2008, str. 1191-1192.
Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič. Gorica : Goriška Mohorjeva družba, 1990, str. 32-34.
Torkar, I.: Umiranje na obroke. Ljubljana : Littera picta, 1996 .
Umrl Igor Torkar. Primorske novice, 2004, l. 57, št. 2, str. 2.
Vončina, G.: Pogovori s slovenskimi pesniki in pesnicami. Ljubljana : Radio Slovenija, 1995. str. 233-248.