Eva LOVŠE

Rodila se je kot prvi otrok dvojček očetu Simonu Petroviču in materi Pavli (rojeni Peče). Leta 1933 je maturirala na Klasični gimnaziji v Mariboru in se istega leta vpisala na Medicinsko fakulteto v Zagrebu. Med študijem se je poročila s študentom prava Leonom Schaubachom. V drugem letniku medicine je leta 1935 rodila hčer Majo, pozneje še Sama in Dašo. Po končanem študiju in promociji na Medicinski fakulteti v Zagrebu je med letoma 1939 in 1941 delala kot mlada zdravnica prostovoljka na internem oddelku bolnice v Mariboru.

Leta 1941 je bila skupaj s starši, možem in tremi otroki izseljena v Srbijo. Decembra 1941 je bil njen mož Leon zaradi sodelovanja s partizani izdan in kot partizan v Čačku ustreljen. Tri mesece pozneje se je rodil sin Leon. Kot vdova s štirimi otroki se je leta 1945 vrnila v Maribor in se zaposlila kot sekundarij na ginekološkem oddelku bolnišnice v Mariboru. Po petih letih vdovstva se je leta 1946 poročila s Stanetom Lovšetom, s katerim sta imela še šest otrok (Milka, Mitja, Bojan, Eva, Stanka, Milko). Skupaj je rodila deset otrok.

Junija 1946 se je na lastno željo zaposlila na Zavodu za zdravstveno zaščito, kjer je organizirala delo šolske poliklinike in vodila šolski dispanzer vse do upokojitve leta 1968. Aprila 1963 je kot predstojnica šolske poliklinike opravila specialistični izpit in postala prva specialistka šolske medicine v Mariboru. Za svoje delo je prejela več priznanj, med drugim leta 1994 mestni pečat Maribora. Umrla je leta 2003 v Brezju, pokopana je na pokopališču Dobrava v Mariboru. Po njej je poimenovana ulica v Mariboru.