Részletes keresés
hu
en hu it sl

ERTL, Tomaž

Portret - Tomaž ERTL
ERTL Tomaž - Foto: Arhiv Jožeta Ertla

Foto galéria

Született:
16. November 1932, Koroška Bela, Slovenija
Elhunyt:
11. November 2012, Kočna, Slovenija
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Tomaž Ertl se je rodil leta 1932. Po vojni je dokončal nižjo gimnazijo na Jesenicah, potem pa zaključil šolo za ključavničarja v Verigi v Lescah (1949/50), tehnično srednjo šolo v Ljubljani (1958/59) ter Visoko šolo za politične vede (1967). Po izobrazbi je bil torej diplomirani politolog. Med izobraževanjem za ključavničarja v Lescah je vse letne počitnice preživel v mladinskih delovnih brigadah in bil predsednik mladinske organizacije. Vseživljensko učenje je bilo že tedaj njegov moto, saj se je izobraževal ob delu. Umrl je leta 2012, nekaj dni preden bi dopolnil osemdeset let.

Zaposlen je bil v Železarni Jesenice kot ključavničar v mehanični delavnici, asistent na vzdrževanju, vodja oddelka za študij dela in časa in direktor kadrovskega sektorja. V Železarni Jesenice je deloval tudi na področju sindikalizma, vodil je komite ZK železarne ter delavski svet Slovenskih železarn. Po dvajsetih letih dela v železarni je začel z delom na republiškem sekretariatu za notranje zadeve v Ljubljani. Med letoma 1978 in 1980 je bil vodja slovenske izpostave Uprave državne varnosti (UDBE) oziroma jugoslovanske tajne policije. V tem obdobju je odmeval predvsem incident v Velikovcih. Poklicno pot je sklenil leta 1990, po tem, ko je bil skoraj deset let (1980-1990) slovenski notranji minister. V obdobju, ko je bil notranji minister, so ga zaznamovali očitki o politično motiviranem preganjanju mlade generacije ter aretaciji Janeza Janša in Davida Tasića. Aretaciji sta se končali s protestom proti četverici.

Ertl je leta 1989, kot slovenski notranji minister, v času priprav na preprečitev tako imenovanega mitinga resnice, vodil akcijo Sever. Akcija je zaznamovala njegovo življenje in delo. Z akcijo Sever so namreč takratni organi za notranje zadeve zaščitili demokratične procese v Sloveniji. Omogočili so razvoj nadaljnjih demokratičnih dogodkov in aktivnosti, prve demokratične volitve ter nastanek samostojne in neodvisne države Republike Slovenije. Slovenija se je zavarovala pred nasilnim posegom in morebitnim vojaškim udarom, ki bi močno obremenil demokratično preobrazbo države in otežil njeno pot k samostojnosti. V noči pred 1. decembrom je bilo za preprečitev mitinga resnice aktiviranih kar 9.000 ljudi (miličniki, kriminalisti, rezervisti milice, uslužbenci Službe državne varnosti – jugoslovanska tajna policija preoblikovana iz UDBE, zaposleni v logistiki in administraciji organov za notranje zadeve).

Tomaž Ertl je bil častni član PVD SEVER Gorenjska, član KUD MNZ Maksa Perca Bled, ZZB NOB Jesenice, Lovske družine Bled, Društva diabetikov Jesenice.

Kitüntetések

Tomaž Ertl je prejel red za vojaške zasluge z zlatimi meči (1974), plaketo ZRVS Jugoslavije (1980), zlato značko ZRVSJ  (1982), plaketo carinske službe (1984), red republike s srebrnim vencem (Beograd, 1989) in srebrn red za zasluge (2009). Tomažu Ertlu je Občina Jesenice leta 2008 podelila naziv častnega občana občine Jesenice. Leta 2009 mu je predsednik Danilo Türk podelil srebrno odlikovanje za zasluge za vlogo v operaciji Sever.

Forrás és szakirodalom

Ertl, T. Častni občan leta 2008, 2009, št. 10, str. 152-157.

A bejegyzés szerzője: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice
Az első bevitel dátuma: 25. 2. 2021 | Utolsó módosítás: 10. 2. 2022
Nina Jamar. ERTL, Tomaž. (1932-2012). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/ertl-tomaz/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 11. 10. 2024

ČESEN, Aleš

Priznani alpinist in gorski vodnik.
A bevitel dátuma: 7. 1. 2019

GERŠAK, Stanka

6. May 1920–24. December 2018
Stanka Geršak je bila jeseniška športnica in kulturna delavka na gledališkem področju.
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

LOVŠIN, Vinko

6. January 1895–17. March 1953
Kot župnik je najdlje deloval v Litiji, kjer je bil pobudnik Prosvetnega društva. Po vojni je emigriral v Argentino.