Drago PLEŠIVČNIK

Drago Plešivčnik je bil dr. med., specialist kirurgije, primarij, kulturni delavec. Živel je v Slovenj Gradcu. Po osnovni šoli na Prevaljah, gimnaziji v Mariboru (1940–1941) in Celovcu (1941–1944) je od novembra 1945 obiskoval gimnazijo na Ravnah na Koroškem. Julija 1944 je odšel v partizane, od januarja do maja 1945 je bil v oficirski šoli za radiotelegrafiste v Črnomlju, po osvoboditvi v Ljubljani in nato do novembra 1945 vodja vojaške telegrafske postaje. Šolanje je nadaljeval v novoustanovljeni gimnaziji na Ravnah na Koroškem in maturiral leta 1949, v prvi generaciji ravenskih maturantov. Kot predsednik mladinske organizacije na gimnaziji je organiziral 1. mladinsko delovno brigado, ki je leta 1948 začela kopati temelje za novo gimnazijsko poslopje. Po študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani (1949–1956) se je zaposlil v Splošni bolnišnici v Slovenj Gradcu, kjer je bil po specializaciji predstojnik travmatološkega odseka (1964–1970), direktor slovenjegraške bolnišnice (1970–1998) ter predstojnik kirurškega oddelka (1970–1986). Strokovno se je izpopolnjeval na klinikah in v bolnišnicah po Evropi in Ameriki ter opravil študijsko potovanje po Kitajski. Kot ravnatelj pokrajinske bolnišnice je namenil veliko znanja in naporov njeni vsestranski rasti in bil med pobudniki in organizatorji več republiških in mednarodnih strokovnih zdravstvenih zborovanj v Slovenj Gradcu. Poleg poklicnega dela in vodenja ustanove je v Slovenj Gradcu predsedoval odborom, ki so pripravljali odmevne mednarodne kulturne prireditve pod pokroviteljstvi generalnih sekretarjev OZN. Združeni narodi so Slovenj Gradcu podelili častni naziv »Mesto glasnik miru« (1989). Spodbudil je ustanovitev Rotarijskega omizja v Slovenj Gradcu (1991) in postal ustanovitveni član fundacije Prežihovega Voranca (1996). Bil je stalni, zapriseženi sodni izvedenec za področje medicina-kirurgija (od leta 1971). Tudi kot delegat oziroma poslanec ter član raznih svetov in komisij se je zavzemal za svetovno primerljiv razvoj zdravstva v republiški in zvezni skupščini ter drugih organih. Bil je eden od glavnih pobudnikov za obnovo cerkve na Uršlji gori (2003–2006), njegovi predniki s Plešivca so bili pred več kot štiristo leti med graditelji te cerkve.