BERGMANN, Rihard

Bil je sin dr. Mihaela Bergmanna, zdravnika v Žalcu. Šolal se je v Žalcu, Celju, Novem mestu, Gradcu in Ljubljani, kjer je končal dvoletno medicinsko prakso. Po šolanju se je kot zdravnik vrnil v Žalec, kjer je uspešno nadaljeval očetovo pot in si kmalu pridobil veliko naklonjenost prebivalstva. Tako kot oče je deloval pri različnih društvih, še posebej pri gasilskem. Že kot mlad medicinec je sodeloval pri gasilskem društvu v Žalcu. Leta 1909, ko je služboval v ljubljanski bolnici, je kot redni član pristopil h gasilskemu društvu v Ljubljani, kjer si je pridobil veliko izkušenj. Po vrnitvi v Žalec leta 1911 je zopet pristopil h gasilskemu društvu Žalec. V društvu je izuril sanitetni oddelek in postal njegov vodja. Istega leta je na mestu načelnika Zveze Slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko nasledil Josipa Širco. Zveza je takrat štela 13 članic. Dr. Rihard Bergmann je do ustanovitve Jugoslovanske gasilske zveze, 1. junija 1919, razširil Zvezo na 63 članic. V novoustanovljeni Jugoslovanski gasilski zvezi je postal prvi podstarosta, hkrati pa je bil izvoljen za načelnika žalske gasilske župe. Kasneje so ga žalski gasilci izvolili za njihovega društvenega načelnika. Njegova zasluga je bila, da je ob 40 letnici gasilskega društva v Žalcu, 10. julija 1922, tam potekala 3. skupščina Jugoslovanske gasilske zveze. To je bila velika vseslovenska gasilska manifestacija, ki so ji prisostvovali tudi gasilci s Hrvaške. Njegovo veličanstvo kralj Aleksander I. Karadžordžević je Bergmannu za zasluge podelil red sv. Save IV. stopnje in zlato kolajno. Med prvo svetovno vojno je opravljal zdravniško službo v Ozdravilišču, kasneje je postal okrožni in železniški zdravnik. Poročen je bil z Olgo Potočnik (kasneje se je poročila s Friderikom Širco). Umrl je leta 1926. Pokopan je na žalskem pokopališču.