Foto galéria
Oče Jože je bil šofer, mati Marija, rojena Pavzin, pa šivilja. Prvih šest razredov takratne osemletne osnovne šole je obiskoval v Dolnji Košani (1956-62). Tamkajšnja osnovna šola ni bila popolna, zato je sedmi in osmi razred končal v Pivki (1962-64). Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Postojni (1964-68), nato pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1973 diplomiral iz slovenistike in primerjalne književnosti. Na isti fakulteti je leta 1975 magistriral in leta 1983 doktoriral z disertacijo Kompozicija Pregljevega pripovedništva. V letu 1975/76 je služil enoletni vojaški rok v jugoslovanski vojski, v Skopju (Makedonija). Leta 1977 se je zaposlil v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU, kjer je delal od leta 1989 kot višji znanstveni sodelavec, od leta 1999 pa kot znanstveni svetnik. Kot štipendist sklada Alexander von Humboldt-Stiftung se je strokovno izpopolnjeval v Giessnu (Nemčija, 1990/91) in kot gostujoči profesor predaval slovensko književnost na celovški univerzi, Alpen-Adria-Universität, Klagenfurt (2000, 2004, 2006). Od aprila 2017 je v pokoju. Ukvarjal se je z analizo pripovedne tehnike (naratologijo) in raziskovanjem slovenske književnosti 20. stoletja, posebno ekspresionizma, proze s tematiko 2. svetovne vojne in sodobnim literarnim ustvarjanjem. Natančneje je raziskoval pripovedništvo I. Preglja, S. Gruma, S. Majcna, R. Jurčeca, V. Zupana in L. Kovačiča. Sestavil je več tematskih antologij slovenske literature s spremnimi študijami (literarni programi in manifesti, slavilna državniška poezija ter pornografska poezija). Uredil je zbirko še neobjavljenih pesmi Srečka Kosovela. V sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja je pisal tudi recenzije literarnih novosti, predvsem za Radio Ljubljana (sedanji Radio Slovenija). Za isto radijsko postajo je pripravil več ciklov oddaj o literaturi z vojno tematiko, o sodobni slovenski prozi, dramatiki, esejistiki in polemiki. S kritikami je nastopal tudi v literarnih oddajah TV Ljubljana oz. Slovenija. S prispevki je sodeloval v več zbornikih (S. Majcen, I. Pregelj, V. Zupan, D. Pirjevec, L. Kovačič, K. Kovič). Za obe izdaji leksikona Slovenska književnost (1982, 1996) in Enciklopedijo Slovenje je napisal večje število gesel o sodobnih književnikih. Je ljubitelj Wagnerjeve glasbe.
Dela:
Monografije in samostojne knjižne objave razprav:
Literarni atlas Ljubljane: zgode in nezgode 94 slovenskih književnikov v Ljubljani, 2014 (avtor zasnove in besedila)
Dolnja Košana in okolica: študije, dokumentarna in literarna besedila, 2006
Slovenska književnost tako ali drugače, 2004
Tri ekspresionistične podobe sveta: Pregelj, Jarc, Grum, 1996
Slovenska vojna proza 1941–1980, 1988 (soavtor)
Kompozicija Pregljevega pripovedništva, 1983
Pripovedovalec in pripoved, 1979
Antologije:
Pisma slovenskih književnikov o književnosti, 2001
Fuk je Kranjcem v kratek čas: antologija slovenske pornografske poezije (1990; druga, dopolnjena izdaja, 1993; sourednik)
Slovenski literarni programi in manifesti, 1990
Slovenska muza pred prestolom: antologija slovenske slavilne državniške poezije, 1989
Uredniško delo:
Bibliografija Franceta Balantiča, 2023 (avtor zgradbe, uvoda in opomb; sourednik)
Giesemann, Gerhard: Teologija reformatorja Primoža Trubarja, 2018 (pobudnik knjige, preciziral in lektoriral njen prevod; sourednik)
Kosovel, Srečko: Iz zapuščine: pesmi, neobjavljene v Zbranem delu, 2009
Kriza revije “Dom in svet” leta 1937 (Zbornik dokumentov), 2001
Ivan Pregelj (zbornik; zbirka Interpretacije), 1999
Balantičev in Hribovškov zbornik, 1994
Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, 1986 (zbornik razprav, soavtor, sourednik in lektor)
Pregelj, Ivan: Thabiti kumi: izbrane novele (Kondor, 213), 1983 (avtor izbora, spremne besede in bibliografije), 1999 (ponatis, Klasiki Kondorja, 32)
Winkler, Venceslav: Izbrana mladinska beseda, 1980 (avtor izbora, spremne besede in opomb)
Prevod:
Holger Noltze: Wagner na kratko, 2009
Izbor
Enciklopedija Slovenije: druga knjiga: Ce-Ed. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988, str. 298.
Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič. Gorica 1993, str. 552−553.
Slovenska književnost. Leksikon. Ljubljana 1996, str. 84−85.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 207.
Marjan Dolgan. SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti (online). Dostopno na naslovu: http://isllv.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/marjan-dolgan-sl#v.
Novak, M. Pomlajena slovenska literarna zgodovina. Delo, 1980, let. 22, št. 277, str. 9.
Poniž, D. Disertacija o Ivanu Preglju. Primorska srečanja 8, maj 1984, št. 46/47, str. 141-142.
Slana, M. Dr. Marjan Dolgan: »Literarna produkcija postaja za dvomilijonski narod ogromna.« Dialogi (Maribor), 1996, let. 32, št. 3-4, str. 3−11.
Gombač, A. Brodolom na hladnem oceanu: izšle so Kosovelove pesmi, neobjavljene v Zbranem delu. Primorske novice, 2009, let. 63, št. 293, str. 15.
Žibret, A. O zgodah, nezgodah in škandalih naših književnikov. Pogovor z dr. Marjanom Dolganom. Z literarnim zgodovinarjem ob izidu Literarnega atlasa Ljubljane, prvega takšnega dela v Sloveniji. Delo, 2014, let. 56, št. 252, str.10.
Puc, I. Komedije, farse, tragedije in srhljivke zagotovljene! Reporter, 2014, let. 7, št. 44, str. 28-36.
Vančura, M. in Zelenka, M. Literarni atlas kot “oživljeni” zgodovinopisni žanr. Primerjalna književnost, jun. 2016, let. 39, št. 1, str. 239-248.