Doktor cerkvenega in civilnega prava. V času njegovega škofovanja je vitez Raimondo Zanforti podaril zlato ogrlico za okrasitev Marijine podobe v koprski stolnici, ki jo je prejel od samega cesarja Leopolda. Ogrlico je sestavljalo 208 zlatih, precej debelih rink in 41 diamantov, ki so lepo obkrožali portret. Tudi ta dragocena ogrlica se je izgubila z drugimi zakladi omenjene cerkve v političnem ognju preteklih dogodkov.
Papež Inocenc XI. (1676-1689) ga je 19.6.1684 imenoval za koprskega škofa, ko je bil nadduhovnik (arhipresbiter) padovanske stolnice. Kot koprski škof je posvetil 10.9.1864 v Padovi benediktinsko cerkev sv. Marije, Matere usmiljenja, pri benediktinkah. Koprsko škofijo je prevzel 1.1.1865, ko se je iz Padove preselil v Koper, toda za zelo kratek čas, saj je 15.4.1685, na cvetno nedeljo, pri večernicah, ko je blagoslavljal zbrano ljudstvo, zgrnil na tla zaradi epileptičnega napada ter preminil 24.4.1865. Pokopali so ga v cerkvi pri klarisah v Kopru. Po njegovi smrti je ostal škofovski sedež izpraznjen (vakanten) za več kot leto dni, ko ga je nasledil učeni škof Paolo Naldini.
Napis na nagrobni plošči:
Petrus Antonius Delphinus
episcopus justinopolitanus
novo pontificatus mane die palmarum
sub vesperas
ut solemnius triumpharet
in ipso majestatis solio apoplexi correptus
verius surrexit quam cecidit
M. DCLXXXV.
Dondi, A. C.: Serie cronologico-istorica dei canonici di Padova, Padova 1805, str. 75.
Babudri, F.: Cronologia dei vescovi di Capodistria, v: Archeografo triestino, s. 3, V (1909), str. 230sl.