Foto galéria
Njegov oče Rihard Dolenc je bil ravnatelj kmetijske šole na Slapu pri Vipavi. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, potem pa je nadaljeval šolanje v Ljubljani in Novem mestu, kjer je leta 1893 tudi maturiral. Na Dunaju je študiral pravo in leta 1899 promoviral. Že leta 1898 pa je začel delati na sodišču v Novem mestu, leta 1905 je bil v predsedstvu višjega deželnega sodišča v Gradcu, in bil tam tudi okrajni sodnik. Upravljal je tudi knjižnico višjega deželnega sodišča v tem mestu in tako dobil pobudo tudi za proučevanje in raziskovanje domače (slovenske) pravne zgodovine. Med prvo svetovno vojno je bil vojaški sodnik v Rusiji, Romuniji in Italiji, leta 1917 je postal deželni sodni svetnik v Gradcu, po vojni je bil leta 1918 pri novoustanovljenem višjem deželnem sodišču v Ljubljani. Leta 1919 je postal višjesodni svetnik. Marca 1920 je nastopil delo kot redni profesor za kazensko pravo in kazenski pravni red na Univerzi v Ljubljani. Poleg tega pa je predaval še kriminalne pomožne vede in imel posebna predavanja iz jugoslovanske pravne zgodovine. Na pravni fakulteti je bil kar trikrat dekan in v letu 1929-30 tudi rektor Univerze. Na vsa načelna vprašanja kazenskega prava ni gledal samo ozko s strokovnega, pravnega, stališča, ampak širše tudi kot človek. Vedno je zagovarjal stališče, da je potrebno tudi v kazenskem pravu upoštevati splošna načela etike.
Kot priznan strokovnjak za pravo je bil izredno aktiven član različnih državnih komisij, odborov, redakcij, ki so bile povezane s pripravo različnih zakonodaj, predvsem pa se je posvečal kazenskemu pravu. Bil je tudi vodilni član različnih strokovnih društev. Metod Dolenc je eden izmed najplodovitejših pisateljev na pravnem področju, njegovo obsežno strokovno publicistično delo obsega tako različne strokovne knjige in razprave kazenskopravne vsebine v različnih jezikih, pravnozgodovinskih knjige, različna poročila in krajše vesti iz pravne stroke in prispevke iz domače pravne zgodovine. Osnoval je tudi zbirko serije Pravni spomeniki slovenskega naroda, kjer so kot prvo knjigo objavili njegovo delo Gorske bukve (1940). Proučeval je primere sodnih porocesov in sodnega pravnega stanja v iz slovenske zgodovine, objavljal v Vodnikovi pratiki, Slovenskem pravniku, različnih zbornikih.
Podrobno bibliografijo spisov Metoda Dolenca je leta 1942 sestavil Janko Polec (ZZR 18, Lj. 1942, str. 77–95), delna bibliografija pa je tudi v Slovenskem biografskem leksikonu (SBL I, 13940), v Letopisu AZU( knjiga 1, 195–197) in Primorskem Slovenskem biografskem leksikonu (PSBL, snopič 4. Gorica, 1977, str. 295-297).
Izbor iz njegove bibliografije:
Von der Strafgerichtsbarkeit innerösterreichischer Taidinge im 17. Jahrhundert .(1914)
Načelna raziskovanja o podnetu, nasnovi, pomoči in podpomoči po kazenskem zakoniku Kraljevine Jugoslavije . (1914)
Kriminalnopolitična presoja določil zadnjega odstavka člena 12. Vidovdanske ustave. (1923)
Kaj hoče moderno kazensko pravo.(1924)
Dušanov zakonik : primerjalni prikaz pravnih razmer po Dušanovem zakoniku in po istodobnem germanskem pravu – s posebnim ozirom na Slovence. (1925)
Tolmač h Kazenskemu zakoniku Kraljevine Jugoslavije. (1929)
Slovenska ljudska sodišča v dobi od 16. do 18. Stoletja. (1930)
Kazenska pravda zoper Veroniko Deseniško. (1930)
Ljudsko pravo pod žužemperško in soteško gorsko gosposko od konca 17. do začetka 19. stoletja. (1930)
Slovenische Volksgerichte in der Zeit vom 16. bis zum 18. Jahrhundert. (1931)
Dodatek k Tolmaču kazenskega zakonika kraljevine Jugoslavije. (1931)
Unifikace právního řádu Jugoslávii. Č. 1, Kodifikace trestního práva hmotného a procesního . (1931)
Sodni kazenski postopnik Kraljevine Jugoslavije : sistematični prikaz. (1932)
Novelirani kazenski zakonik za kraljevino Jugoslavijo : s kratkimi pojasnili. (1932)
Sistem celokupnog krivičnog prava Kraljevine Jugoslavije.(1935)
Pravna zgodovina za slovensko ozemlje : sostavni očrt. (1935)
O potrebi reformiranja zakona o suzbijanju zloupotreba u službenoj dužnosti. (1937)
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju s kratkimi pojasnili . (1938)
“Gorske bukve” : v izvirniku, prevodih in priredbah. (1940)
Leposlovna dela:
Zdražbarji (1926)
Spodobni ljudje : četvero pretiranih komedjic-enodejank z enakim epilogom.(1924)
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 4. Gorica, 1977, str. 295-297