DOBOVIŠEK, Rudolf

Rodil se je očetu Rudolfu in materi Jožefi, roj. Radej. Bil je vedre, nekoliko bohemske narave in je imel bogato domišljijo. Bil je ljubitelj umetnosti, zlasti gledališča. Gimnazijo je obiskoval v Celju. Dobovišek in sošolci Vane Radej ter Fedor in Stanko Gradišnik so ustanovili Dijaško gledališče, kjer se je Dobovišek preizkušal kot igralec in dramaturg. Izdajali so list Prvo cvetje, prevajali in pisali igre ter jih tudi uprizarjali. Med počitnicami leta 1907 so gimnazijci z uspešnico Vrban Smukova ženitev (po kratki zgodbi Josipa Jurčiča) nastopili v Šentjurju. Po avstrijskih zakonih pa je bilo srednješolcem prepovedano nastopati, poleg tega pa je opiti Dobovišek improviziral ter osmešil župnika Valentina Mikuša, zato so bili vsi izključeni iz šole. Dobovišek je zaradi tega maturiral na zasebni gimnaziji v Gradcu. Tam je tudi začel študij prava, končal pa ga je po prvi svetovni vojni v Zagrebu.

Do leta 1928 je bil v Celju odvetniški pripravnik in aktiven član Dramatičnega društva. Kot odvetnik je služboval v Krškem, leta 1933 pa je v Celju kupil odvetniško pisarno dr. Antona Novačana in se pridružil gledališki skupini Celjski studio.

Leta 1918 je šel med borce za severno mejo, kot Maistrov borec pa je bil v času koroškega plebiscita (1920) propagandni oficir. Po vojni je bil najprej član in nato eden izmed voditeljev Narodno socialistične stranke, nato Hrvaške kmečke stranke. Leta 1935 pa je bil na listi Združene opozicije izvoljen za narodnega poslanca v šmarskem okraju. V času majniškega deklaracijskega gibanja je v Šentjurju organiziral shod. Aktivno se je pridružil borbi delovnega ljudstva za politične in socialne svoboščine.

V začetku druge svetovne vojne je bil skupaj z družino izseljen v Paraćin v Srbiji, kjer je najprej delal kot tekstilni delavec v tovarni volnenih tkanin Teokrović, nato pa je tam deloval kot odvetnik. Ob vrnitvi v Šentjurju ni dobil dovoljenja za odvetniško pisarno, zato je do upokojitve delal na šentjurski občini, po upokojitvi pa je kmetoval na svoji domačiji, pomagal v gostilni ter sodeloval v šentjurski gledališki skupini. Leta 1935 je kot tajnik odbora za spomenik skladateljem Ipavcem poskrbel, da je bila narejena spominska plošča Benjaminu in Gustavu Ipavcu na njuni rojstni hiši.

Vse življenje je bil aktiven na področju kulture. Leta 1909 je ob smrti matere napisal črtico Na sveti večer, kasneje je pisal dramska dela, priložnostno pa tudi šaljive dovtipe in pesmi. Vsa Doboviškova dramska dela so bila krstno uprizorjena v SNG Maribor, kasneje so gostovala tudi v Celju, uprizarjali so jih tudi na amaterskih ljudskih odrih. Napisal je veseloigro Rodoljub iz Amerike, zanjo skomponiral glasbo, pevske točke pa je uglasbil Ciril Pregelj. Veseloigra je bila leta 1920 petkrat uprizorjena v SNG Maribor (premierno 29. januarja 1920) in trikrat v Celju, leta 2021 pa dvakrat na Ptuju.

Njegova burka Radikalna kura (o zdravljenju v Rogaški Slatini) je bila premierno uprizorjena 21. decembra 1929 v SNG Maribor. Skupaj je bila v SNG Maribor uprizorjena dvaindvajsetkrat. Pevske točke je uglasbil Vekoslav Čander, pevovodja v Krškem.

Burka Habakuk je bila premierno uprizorjena 25. decembra 1940 v SNG Maribor. Predstava je gostovala v Celju osemnajstkrat. Pevske točke je uglasbil Radovan Gobec, priredbo za opereto je naredil Danilo Gorinšek.

Nekatere predstave so bile uprizorjene tudi v rodnem Šentjurju (npr. Rodoljub iz Amerike, leta 1920). Zadnja uprizoritev Habakuka je bila leta 1981 v Šentvidu pri Grobelnem.