Po končani osnovni šoli v domačem kraju je želel nadaljevati šolanje. Odločil se je za učiteljski poklic in šel v šolo v Celovec. Ni mu bilo lahko, vendar je zdržal in maturiral. Opravil je tudi neobvezni izpit iz slovenščine za utrakvistične šole. Prvo delovno mesto je dobil v Podgorju v Rožu, leta 1908, toda le za kratek čas. Od tod je prišel na šolo v Ojstrici nad Dravogradom. Od tod je šel 1910 leta na osnovno šolo v Žvabek na Koroškem. Tu je ostal do leta 1920, do plebiscita, ko se je zavzemal za pripojitev Koroške k Jugoslaviji. Tu ga je zatekla prva svetovna vojna in moral je na fronto. Ko se je vrnil, se je posvetil političnemu delu v boju za pravice Slovencev na Koroškem. Po neuspelem plebiscitu je prišel v domači kraj na šolo na Leše. Petnajst let je poučeval na šoli na Prevaljah ter se ves čas ukvarjal s tožbami za pravice zatiranih. Z razpravami, ki jih je objavljal v Popotniku, se je zapisal v zgodovino slovenske pedagoške literature. Dolga leta je bil dejaven v prosvetnih društvih, sam je tudi pisal dramska dela. Leta 1941 so Doberška zaprli in nato izgnali v Srbijo. Po vrnitvi, leta 1945 se je posvetil kmetijskemu zadružništvu v Mežiški dolini. Članke in prispevke je objavljal v Koroškem in Informativnem fužinarju, Večeru in Slovenskem vestniku.
- Vpliv socialnih razmer na razvoj otroka v Prevaljah (1929).
- Koroški fužinar, 1973, št. 3, str. 15-17.
- Sto znamenitih osebnosti v šolstvu na Slovenskem. Ljubljana, 2000 str. 174-175.
- Suhodolčan Dolenc, Marija & Jukič, Margareta: Biografski leksikon Občine Prevalje. Prevalje. 2005, str. 82-83.