Rodil se je v Kopru (Justinopolis, it. Giustinopoli), v plemiški družini Divo, rojak, sodobnik in prijatelj škofa in humanista Petra Pavla Vergerija ml., humanista in prevajalca Giovannija Domenica Tarsije ter pravnika in pesnika Ottoniella Vide. V elegantni latinski prozi je oznanjal namen svojih prevodov, da bi olajšal pot učencem grškega jezika z literarnimi deli, ki niso hotela biti umetniška stvaritev.
“Andrea Divo Koprski učencem grške slovnice […] Nato se mi je v snu prikazal navdihnjeni pesnik, božanski Homer, iz časa, ko je opeval grozljive vojne in iz svetih ust mi je govoril: “Zakaj mučiš svojo dušo s skrbmi? Zberi sile uma, premagaj negotovost (če želiš nagrado pohvale) in dal ti bom tehtne razloge, vredne truda. Postori, da me bodo z večjo slavo prebirali na svetu! Tedaj si boš prislužil nebesa in veliko hvale”. S temi besedami se je poslovil, sen je zapustil moje ude in dušo. Takoj sem zagrabil črnilo, pisalo in papir, kot mi je naročil prevzvišeni Homer, to pravim vam, mlajšim in starejšim. Sprejmite ta dar od ljubečega srca: učene spise od Aristofana, ničmanj vzvišene spise od Hezioda in vse kar je objavil sam Teokrit. Glejte, berite ta prevod, ki je za vas v spomin na moje napore in me dolgo ljubite. Tako premešajte besede Avzonije (pesniško ime za Italijo) z grško poezijo, da si privzgojite svoj učeni um in ne z dogmatično mislijo” (Andeas Divus Justinopolitanus studiosis graecarum literarum – predgovor avtorja v Iliadi).
Zaslovel je kot latinist, ki je uspešno prevajal dela grških klasikov Homerja, Aristofana in Teokrita, katerih natisnjeni prevodi so ohranjeni. Njegovi prevodi so bili zelo cenjeni pri sodobnikih in tudi pozneje, saj je njegov prevod Homerja doživel 13 ponatisov v letih 1537-1656, prevod Aristofana vsaj deset ponatisov v letih 1538-1625, prevod Teokrita dva ponatisa (1539-1554). Sicer pa je latinščino njegovih prevodov sistematično pretresel Giacomo Babuder v Atti dell’I. R. Ginnasio Superiore di Capodistria leta 1865.
V koprski knjižnici hranijo pet njegovih knjig v zbirki redkih tiskov koprskih avtorjev v beneškem obdobju (Collectio Rara – Justinopolitana):
Homeri, poetarum omnium principis, Ilias Andrea Divo Justinopolitano interprete ad verbum translata (Venetiis 1537, sig. R J 2094/1);
Homeri poeta clarissimi Odyssea, Andrea Divo Justinopolitano interprete, ad verbum translata (Venetiis 1537, sig. R J 2094/2);
Aristophanis, comicorum principis, comoediae undecim e greco in latinum ad verbum translatae Andrea Divo Justinopolitano interprete (Venetiis 1548, sig. R J 2070);
Theocriti Syracusani poetae clarissimi Idyllia trigintasex, recens a graeco in latinum, ad verbum, translata; Andrea Divo Justinopolitano interprete (Venetiis 1639, sig. R J 2094/3);
Aristophanis Comoediae, Interpres Avium etc., quas Andreas Divus, erat Justinopolitanus transtulit (Lugduni Batavorum 1624, sig. R J 2224).
N. Manzuoli: Nova descrittione della provincia dell’Istria, Venezia 1611.G. R. Carli: Opere XV-XVI, Milano 1784.
P. Stancovich: Biografia degli uonimi illustri e distinti d’Istria, Trieste1828.
G. Babuder: D’alcuni Istriani cultori delle lettere classiche dal millequattrocento in poi, ed in particolare della traduzione dell’Illiade di Andrea Divo Giustinopolitano, v: Atti dell’ I. R. Ginnasio Superiore di Capodistria, Capodistria 1865, str. 3-56.
B. Ziliotto: Capodistria, Trieste 1910.
F. Semi: Istria e Dalmazia: uomini e tempi, Bologna 1991.