DIVO (DIVUS), Andrea (Andreas)

Rodil se je v Kopru (Justinopolis, it. Giustinopoli), v plemiški družini Divo, rojak, sodobnik in prijatelj škofa in humanista Petra Pavla Vergerija ml., humanista in prevajalca Giovannija Domenica Tarsije ter pravnika in pesnika Ottoniella Vide. V elegantni latinski prozi je oznanjal namen svojih prevodov, da bi olajšal pot učencem grškega jezika z literarnimi deli, ki niso hotela biti umetniška stvaritev.

“Andrea Divo Koprski učencem grške slovnice […] Nato se mi je v snu prikazal navdihnjeni pesnik, božanski Homer, iz časa, ko je opeval grozljive vojne in iz svetih ust mi je govoril: “Zakaj mučiš svojo dušo s skrbmi? Zberi sile uma, premagaj negotovost (če želiš nagrado pohvale) in dal ti bom tehtne razloge, vredne truda. Postori, da me bodo z večjo slavo prebirali na svetu! Tedaj si boš prislužil nebesa in veliko hvale”. S temi besedami se je poslovil, sen je zapustil moje ude in dušo. Takoj sem zagrabil črnilo, pisalo in papir, kot mi je naročil prevzvišeni Homer, to pravim vam, mlajšim in starejšim. Sprejmite ta dar od ljubečega srca: učene spise od Aristofana, ničmanj vzvišene spise od Hezioda in vse kar je objavil sam Teokrit. Glejte, berite ta prevod, ki je za vas v spomin na moje napore in me dolgo ljubite. Tako premešajte besede Avzonije (pesniško ime za Italijo) z grško poezijo, da si privzgojite svoj učeni um in ne z dogmatično mislijo” (Andeas Divus Justinopolitanus studiosis graecarum literarum – predgovor avtorja v Iliadi).

Zaslovel je kot latinist, ki je uspešno prevajal dela grških klasikov Homerja, Aristofana in Teokrita, katerih natisnjeni prevodi so ohranjeni. Njegovi prevodi so bili zelo cenjeni pri sodobnikih in tudi pozneje, saj je njegov prevod Homerja doživel 13 ponatisov v letih 1537-1656, prevod Aristofana vsaj deset ponatisov v letih 1538-1625, prevod Teokrita dva ponatisa (1539-1554). Sicer pa je latinščino njegovih prevodov sistematično pretresel Giacomo Babuder v Atti dell’I. R. Ginnasio Superiore di Capodistria leta 1865.