DEV, Feliks Anton

Rodil se je v ugledni meščanski družini. Obiskoval je jezuitski kolegij v Ljubljani. Leta 1752 je vstopil v red bosonogih avguštincev. Dobil je ime Joannes Damascenus a nomine Mariae. Poznamo ga bolj pod imenom Janez Damascen Dev.  Teologijo je študiral na Dunaju. Posvečen je bil leta 1755. Postal je redovni lektor za filozofijo in teologijo. Verjetno od okrog leta 1764 dalje je živel v ljubljanskem samostanu. Bil je član leta 1781 obnovljene akademije operozov, imel je nadimek Utilis. Po pisanju SBL je bil več let bolan. Zato se ob ukinitvi ljubljanskega samostana leta 1786 ni mogel preseliti. Ostal je v Ljubljani. Zanj so skrbeli lazaristi.

Dev je začetnik slovenskega posvetnega pesništva. Pri njegovih pesniških začetkih so nanj vplivali Vergil, Ovid, Marcial, verzi, ki jih je objavil Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, verzi šlezijskega pesnika G. B. Hanckeja in dunajsko nemško pesništvo v petdesetih in šestdesetih letih 18. stoletja, še posebej M. Denis. Velik vtis nanj je naredila Bürgerjeva balada Lenora. Pripisujejo mu prevod odlomkov iz Vergila in Ovida, ki ju je Pohlin objavil v pesniškem zborniku Pisanice od lepeh umetnost. Leta 1870 je prav tu objavil tudi libreto za opereto Belin, za katero je glasbo napisal J. Zupan.

Iz nemškega jezika je Dev prevedel tri pesmi Michaela Denisa iz Der Zwist der Fürsten. Iz hrvaškega jezika je iz Vitezovićevega Priručnika prevedel njegov Dvuboj. V rokopisu so se ohranile njegovi pesmi za 4. zvezek Pisanic in še nekaj drugih.