Rodil se je materi Antoniji Rožič in očetu Francu, trgovcu in gostilničarju. Med prvo svetovno vojno je bila družina poslana v begunstvo v Alviniano (Benevento, 1915–1918). Ljudsko šolo je obiskoval v Kozani (1918–1924). Večerne nadaljevalne in kmetijske tečeje pa je leta 1927 z izpitom zaključil na kmetijski šoli (Scuola agraria) v Gorici. Z učenjem klavirja je pričel pri Ignaciju Kožlinu v Biljani, nato je študiral harmonijo in igranje klavirja pri glasbeniku Emilu Komelu v Gorici. S šestnajstimi leti je pričel orglati v Kozani (1925–1947) in s svojim pevskim zborom nastopal na veselicah v Brdih, dokler fašizem ni zatrl prosvetnih društev. V tem obdobju je doma vodil kmetijo in gostilno ter leta 1929/1930 opravil vojaščino. Med drugo svetovno vojno je bil mobiliziran v poseben bataljon v Aquili (1941–1943), kjer je ustanovil slovenski vojaški pevski zbor in z njim nastopal v cerkvah in gledališču s slovenskim in italijanskim pevskim programom. Septembra 1943. leta se je vrnil domov in se 1947. leta preselil v Gorico. Tu se je zaposlil pri Dobrodelnem društvu, kjer je pomagal slovenskim beguncem. V tem času je bil organist in pevovodja v Podgori (1947–1950), kasneje pa v Štandrežu in v raznih goriških cerkvah.
Priredil in delno uglasbil je spevoigro Zvesto dekle, harmoniziral pa je tudi številne pesmi za harmoniko in klavir, med ostalimi Vigred ob Vipavi, Luna bleda, Mladi fotograf, Zvonček prihaja, Mladi kosci, Med lešniki.
Pomemben prispevek za slovensko glasbeno kulturo na Goriškem je njegovo prepisovanje in razmnoževanje not, s katerimi je oskrboval cerkvene in prosvetne pevske zbore.
Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1977, str. 259.
Škulj, E. Leksikon cerkvenih glasbenikov. Ljubljana: Družina, 2005.