Danilo BENEDIČIČ

Leta 1948 je zapustil Tržič in odšel na šolanje na Srednjo tekstilno šolo v Maribor, nato pa v letih od 1953 do 1957 nadaljeval študij na AGFRT. Absolviral je z vlogo Trofimova v Čehovem Višnjevem vrtu. Diplomiral je leta 1970.
Uveljavil se je že z mladostnimi vlogami, najprej v mariborskem ljubiteljskem gledališču Slava Klavora, kasneje v antologijskih predstavah Odra 57 – kot Paž v Smoletovi Antigoni in Dan v Zajčevih Otrocih reke. Po študiju se je zaposlil v ljubljanski Drami in bil njen član od 1957 do 1996, ko se je upokojil, a se še pojavljal na odrskih deskah. Med njegovimi vlogami so prevladovale glavne oziroma nosilne, čeprav je bil nepozaben tudi v stranskih, manjših likih, kakršen je bil, npr., sluga Ferapont v Treh sestrah. Poseben pečat so pustile njegove interpretacije Shakespeara ter seveda bogata in izjemno raznolika galerija figur iz njegovega zrelejšega igralskega obdobja (med drugim je navdušil kot Josef K. v Kafkovem Procesu, Matiček v Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi, grbavec Teobald v Grumovi Gogi, dr. Grozd v Narodovem blagru, Nadučitelj v Hlapcih, pomembne vloge je zasnoval v Čehovih in Ibsenovih delih …).
V svoji dolgi in bogati igralski karieri je odigral okoli 200 vlog.
Igral je tudi na radiu, televiziji in pri filmu. Z več kot dvajsetimi filmskimi vlogami je sodeloval med drugim s Štiglicem, Hladnikom, Galetom, Pogačnikom, najširše občinstvo pa se ga še vedno spominja po nastopu v priljubljeni televizijski seriji Ščuke pa ni, ščuke pa ne.