Részletes keresés
hu
en hu it sl

Cveta MLAKAR

Portret - Cveta MLAKAR
Vir: Arhiv Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani

Foto galéria

Született:
18. April 1919, Središče ob Dravi, Slovenija
Elhunyt:
31. May 2016, Ljubljana, Slovenija
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Lexikon:
Életrajz

Izhaja iz učiteljske družine Praprotnik iz Središča ob Dravi. Po maturi na ptujski gimnaziji je leta 1938 pričela študirati elektrotehniko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Na začetku druge svetovne vojne je študij opustila in se priključila narodnoosvobodilnemu boju na Štajerskem (1941‒1945). Po končani vojni se je odločila za študij ekonomije, prvi dve leti je študirala v Sankt Peterburgu in Moskvi, nadaljevala pa na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomirala (1950) in doktorirala (1961). Izpopolnjevala se je v Parizu, na Dunaju, v Londonu in Cambridgeu (Velika Britanija).

Od leta 1951 dalje je delala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, najprej kot asistentka, od 1957 kot predavateljica in kasneje redna profesorica (1974‒1987). Predavala je politično ekonomijo, teorijo cen in mikroekonomijo. Univerza v Ljubljani ji je za predano opravljanje pedagoškega dela podelila naziv zaslužna profesorica (2005). Bila je tudi svetovalka pri izvršnem svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije.

V dolgoletnih raziskavah je analizirala temeljne elemente družbenoekonomskega sistema, predvsem socialistične samoupravne odnose in tržno gospodarstvo. Primerjala je sodobne meščanske teorije cen in Marxov makroekonomski sistem, ki je po njeni presoji temeljito in uspešno utiral pot raziskavam sodobnih pojavov v družbenoekonomskem razvoju. Ob preučevanju ekonomskega sistema je ugotavljala protislovnost temeljnih prvin ter opozorila na zgodovinsko prevladujočo vlogo produktivnih sil. Pojasnila je izvor tržne gospodarske nestabilnosti in podala predloge za njeno reševanje ter utemeljila nujnost zavestnega usmerjanja, planiranja in razvoja gospodarstva, odpravo administrativnega sistema cen in nesmiselnost teorij o samodejni socialistični vsebini trga. Opredelila se je tudi do tedanjih delovnih organizacij, navedla pogoje za njihovo uspešnost ter kritično opozorila na neupoštevanje nalog v družbenoekonomskih usmeritvenih dokumentih in praksi.

Rezultate svojih raziskav je objavila v publikacijah, napisala je več kot 70 strokovnih in znanstvenih razprav ter s prispevki sodelovala tudi na konferencah.

Művek

Nekatera spoznanja in metode analize tržnega mehanizma in cen, 1971
Teorija tržnega mehanizma, 1974
Ekonomski problemi naše graditve socializma, 1978
Ekonomske zakonitosti in stabilizacija, 1983

Kitüntetések
  • partizanska spomenica 1941
  • zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani (2005)
Forrás és szakirodalom

Drolc, T. Zgodba: dr. Cveta Mlakar. Alumni Ekonomske fakultete. (citirano: 10. 2. 2026). Dostopno na naslovu: https://efnet.si/2016/03/zgodba-dr-cveta-mlakar-univ-profesorica-v-pokoju/
Mlakar, M. Ekonomski problemi naše graditve socializma, Ljubljana, 1978.
Tajnikar, M. Cveta Mlakar, Enciklopedija Slovenija, 7. zv., Ljubljana, 1993, str. 186.
Življenjepis Cvete Mlakar, 5. 3. 1962, Arhiv Ekonomske fakultete (kopijo hrani KIPP).

A bejegyzés szerzője: Tadeja Zavec, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Az első bevitel dátuma: 18. 1. 2021 | Utolsó módosítás: 10. 2. 2026
Tadeja Zavec. Cveta MLAKAR. (1919-2016). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 2. 3. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/cveta-mlakar/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

Wolfgang Konrad BRECKERFELD

1661–10. May 1715
Zdravnik v Novem mestu konec 17. in v začetku 18. stoletja, priznan tudi preko meja Kranjske, lastnik Starega gradu pri Otočcu
A bevitel dátuma: 12. 3. 2019

Dušan (Franc) BURNIK

6. August 1934–11. November 2020
Inženir metalurgije, direktor Železarne Štore, predsednik skupščine občine Celje in celjski podžupan
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

Josip STRITAR

Pesnik, pisatelj in urednik, ki je vzpostavil temelje slovenske literarne kritike in esejistike v drugi polovici 19. stoletja