Vladimir Čoh, univ. dipl. inž. kem. inženirstva in priznan balneolog, se je rodil v Hotelu Pošta v Rogaški Slatini. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, nato nižjo gimnazijo v Šmarju pri Jelšah. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Celju. Po maturi je študiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani na Oddelku za kemijo in kemijsko tehnologijo, tu je leta 1961 tudi diplomiral.
Po končanem študiju se je sprva zaposlil v kemijskem laboratoriju Železarne Štore. Od leta 1963 je služboval v domačem kraju, v tedanjem Zavodu za balneologijo LR Slovenije, ustanovljenem 1955 v Rogaški Slatini. Kontroliral je sestavo mineralnih vod na vrelcih in pri embaliranju v slatinski polnilnici. Pri delu je sodeloval s prof. Rudolfom Leskovarjem, dolgoletnim glavnim zdravnikom Zdravilišča in direktorjem Zavoda za balneologijo, kemikom prof. Adolfom Režkom ter hidrologom prof. Josipom Baćem.
Ko je leta 1968 Zavod za balneologijo zaradi finančnih težav prenehal delovati in ga je nasledil Center za razvoj in znanstveno raziskovanje s sedežem v Mariboru, je V. Čoh našel nadomestno zaposlitev v slatinski polnilnici in vseskozi tesno sodeloval s Centrom na raziskovalnem področju. Leta 1987 so Center preselili v Rogaško Slatino in V. Čoh se je v njem zaposlil kot raziskovalec, po letu 1993 pa kot vodja.
Strokovno pot je posvetil raziskovanju mineralnih vod. Bil eden vidnejših slovenskih balneologov z mednarodno licenco na področju kliničnih raziskav učinkovitosti vode tudi v evropskem merilu. Po prakticiranju v biokemičnem laboratoriju na Infekcijski kliniki v Ljubljani je začel opravljati tudi razne biokemične analize, ki so razkrivale biološko dogajanje v človeškem organizmu ob pitju mineralne vode. Strokovno se je udejstvoval pri raziskavah, ki so se nanašale na mineralne in tudi termalne vode. Sodeloval je z zavodi za zdravstveno varstvo Maribor, Celje in Ljubljana, z Oddelkom za kemijo in kemijsko tehnologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, Institutom »Jožef Štefan«, Kemijskim inštitutom v Ljubljani, Ministrstvom za zdravstvo, Skupnostjo slovenskih naravnih zdravilišč, Združenjem proizvajalcev mineralnih vod Jugoslavije (pozneje Slovenije) in drugimi.
Strokovno je sodeloval z raziskovalnimi institucijami v tujini, npr. z Balneološkim inštitutom univerze v Münchnu ter inštitucijami nemškega Združenja proizvajalcev mineralnih vod. Kot avtor ali soavtor je pisal ter objavljal v strokovnih revijah in sodeloval na konferencah, napisal je tudi več poljudnih člankov.
Adsorpcija kromatov na Amberlite IRA 410 ob prisotnosti drugih anionov: diplomsko delo, 1961
Odpravljanje železa iz mineralne vode Donat, 1972
Naravna mineralna voda Donat Mg: ob jubileju stoletnice, 2008 (soavtor)
Donat Mg natural mineral water, 2011
Čoh, A. in Čoh, V. Naravna mineralna voda Donat Mg: ob jubileju stoletnice. Ljubljana: Droga Kolinska, Živilska industrija, 2008, str. 230–232.
Čoh, V. Kratek pregled dejavnosti odkrivanja in raziskav vode ter podatki analize sestave vode. V: Termalna voda – vir življenja in razvoja: Pomen Term Snovik za razvoj turizma na Kamniškem. Snovik: Terme Snovik, 2015, str. 16–19.
STA. Droga Kolinska letno proda 19 milijonov litrov Donata Mg. (citirano 3. 12. 2024). Dostopno na naslovu: https://www.racunovodja.com/sta/Novica.aspx?id=111105.
Ustni vir: Aljaž Čoh, 2024.
