Jurij Cipot se je rodil očetu Miklošu Cipotu in materi Flori, roj. Pekitš (Perkič), vendar se je družina kmalu po njegovem rojstvu preselila v Polano. Po šolanju na evangeličanskem liceju v Šopronu na Madžarskem, študiju teologije in posvetitvi za duhovnika je najprej kaplanoval v Körmendu na Madžarskem in zatem v Legradu na Hrvaškem. V letih 1821–1834 je pastiroval in učiteljeval na Hodošu. Zaslužen je, da so 1823. leta na Hodošu pričeli graditi novo cerkev. Napisal je molitvenik Dühovni áldovi (Szombathely, 1829), ki je tretji molitvenik za prekmurske Slovence. Po njegovi smrti ga je na Hodošu nasledil evangeličanski dugovnik, pisatelj in pesnik Janoš Kardoš. Duhovnik je postal tudi njegov sin, Rudolf Cipot (1825-1901), ki je dolga leta služboval v Puconcih.
Dühovni áldovi ali molitvene knige Krszcsenikom na szrdcza i düse opravo i obeszeljávanye vu tuzni ‘zitka vöraj. Szpravlene po Czípott Gyürji Evangelicsánszke Hodoske Fare Dühovniki. V Sombathéli z Perger Ferentza píszkmi, 1829 (ponatisi 1888, 1901, 1912, 1922).
Flisar, J. Prekmurja znameniti evang. moužje. Düševni list, 1925 (20. julij), str. 82–83.
Kerčmar, V. Evangeličanska cerkev na Slovenskem. Murska Sobota: Evangeličanska Cerkev v Sloveniji 1995, str. 145.
Trstenjak, A. Juri Czipot. Slovenci na Ogrskem. Narodopisna in književna črtica, Ljubljana, NUK, rokopis, Ms 1449.
Just, F. Panonski književni portreti 1. Prekmurje in Porabje A-I. Murska Sobota: Franc Franc, 2006, str. 128–129.
Morda vas zanimajo tudi
PONIS SODNIKAR, Graziella
LOKAR, Konrad
