V duhovnika je bil posvečen leta 1869. Kot novomašnik je nekaj mesecev deloval na Grahovem, nato v Bovcu kot kaplan, do leta 1972 je bil vikar in učitelj v Trenti, potem štiri leta kurat v Ročah. Leta 1976 se je zaradi bolezni premestil v Brda in začasno stopil v pokoj. V Kozani je bil vikar v letih 1877-1880, nato je spet huje zbolel ter se umaknil na Sveto goro, kjer je ostal šest let. Tu je pridigal, spovedoval in pisal. Nadel si je pisateljski psevdonim Job. Ker se mu je zdravje izboljšalo ga je nadškof Zorn leta 1886 imenoval za duhovnega voditelja v goriškem bogoslovju. Leta 1889 je zaradi živčne izčrpanosti zaprosil za upokojitev. Nekaj časa je stanoval pri usmiljenih bratih v Gorici, potem se je preselil na Koritnico, kjer je tudi umrl.
Trenta, 1874
Devetdnevnica k časti milostne Matere Božje na Sveti gori pri Gorici in druge molitve, 1883
Sveta gora pri Gorici: nekaj zgodovinskih črtic o tej božji poti: s podukom o romanji in razkazom svetogorskih odpustkov, 1883
Sveta gora pri Gorici: zgodovina te božje poti, 1883
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 3, Gorica 1976, str. 237
