Matevž Cerdonis je manj poznana osebnost iz starejše preteklosti mesta Slovenj Gradec. Ne smemo pa ga spregledati saj je bil eden prvih tiskarjev srednjeevropskega prostora in Evrope nasploh. V arhivskih virih ni skoraj nobenih podatkov o njem. Z raziskovanjem njegovega življenja se je bolj podrobno ukvarjal Tone Ravnikar. V Slovenj Gradcu je v času njegovega otroštva že delovala šola, ki je služila potrebam izobrazbe mestnih otrok za obrtniške in trgovske poklice. To je najverjetneje zelo spodbudno delovalo na Mathaeusa in ga popeljalo na univerzo na Dunaju. Prvič se omenja leta 1464, ko je na univerzi na Dunaju dosegel bakalavreatsko stopnjo izobrazbe. Tone Ravnikar iz tega sklepa, da se je na univerzo vpisal leta 1460. Iz tega podatka je tudi razvidno, da je čas njegovega rojstva nekje v letu 1445. Nedvomno pa se je rodil v Slovenj Gradcu, saj se je vedno podpisoval kot Matthaeus Cerdonis de Windischgraetz. Znano je tudi, da je leta 1471 nadaljeval študij in dosegel stopnjo magistra. Najverjetneje je na univerzi tudi kratek čas poučeval, saj je znano, da je zaprosil za ključe univerzitetne knjižnice, kar je bila le pravica magistrov, ki poučujejo. Na univerzi na Dunaju je predaval po učbeniku retorike Summa Jovis, ki je bil uporabljan kot univerzitetni učbenik do leta 1499, potem ga ukinejo. Po letu 1472 se za deset let izgubi za njim vsaka sled, zato se ne more predvideti kdaj se je odselil z Dunaja in kam je odšel. Marca 1482 pa se sled za njim ponovno pojavi v Padovi. Med leti 1482 do 1487 je deloval kot samostojni tiskar inkunabul v Padovi. Tiskarstva se je učil pri mojstru Ratdoltu – znan je bil po uvajanju tipografskih okraskov (okrašene inicialke in okrasne letve). Natisnil naj bi preko 60 poljudnih in humanističnih knjig v latinščini. Tiskal je le z eno vrsto črk, z malo gotico, paginiral pa je polovične tiskovne pole. Številčenje, ki ga poznamo danes, se je uveljavilo kasneje. Iz Padove naj bi se umaknil verjetno leta 1487, domnevno zaradi močne tiskarske konkurence v Benetkah. Domneva se, da se je odselil za svojim učiteljem obrti Ratdoltom in v Augsburgu na nemškem postal njegov pomočnik. V NUK v Ljubljani hranijo nekaj njegovih originalnih tiskov iz leta 1483 in 1486.
- Enciklopedija Slovenije. 2. Ce-Ed. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988, str. 34.
- Prapotnik, B. Pisan dan posvetnega življenja. Odsevanja, 2003, št. 51/52, str. 37.
- Ravnikar, T. Slovenjgraški pionirji med Slovenci: Matthaeus Cerdonis, tiskar iz Slovenj Gradca. Odsevanja, 2020, št. 113/114, str. 66-69.
- Slovenski biografski leksikon: prva knjiga: Abraham-Lužar. V Ljubljani: Zadružna gospodarska banka, 1925-1932, str. 76.