V času njegovega rojstva sta bila starša Franjo Bulc in Marija, roj. Pazar, oskrbnika bližnjega zdravilišča v Šmarjeških Toplicah. Prve štiri razrede osnovne šole je obiskoval na Mirni, nato pa v letih 1937/38–1940/41 nižjo gimnazijo v Novem mestu, ki jo je končal z malo maturo. Kasneje je tri razrede gimnazije končal na oficirskih tečajih, 8. razred z maturo pa na I. državni gimnaziji v Ljubljani leta 1952.
Še kot dijak se je aktivno vključil v NOB in bil zaradi sodelovanja z OF konec leta 1941 izključen iz novomeške gimnazije. Januarja so ga Italijani v Novem mestu aretirali in zaprli ter ga po štirih mesecih zaradi mladoletnosti izpustili. Nato je odšel v partizane, kjer je bil komandir čete, kasneje bataljona, in načelnik štaba brigade, nekaj časa pa tudi poveljnik 1. bataljona VDV s štabom v Podturnu. V partizanih je med drugim organiziral tudi farmacevtsko kemično dejavnost.
Po vojni je bil do leta 1954 v JLA. V tem času je bil tudi slušatelj Višje vojne akademije, a se je kasneje vpisal na študij kemije na ljubljanski univerzi, ki ga je zaključil leta 1959. Takoj po diplomi je bil pol leta okrajni sekretar ZKS v Novem mestu. Nato je vrsto let opravljal visoke politične funkcije. Bil je predsednik Stalne konference mest Jugoslavije (1962-1966), sekretar Univerzitetnega komiteja ZKS v Ljubljani (1965–1967), član Zveznega izvršnega sveta (1967-1971) in nato član Predsedstva SFRJ (1971–1974). Kot vodja delegacije slovenske skupščine v zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ (1974–1982) si je prizadeval za uveljavitev ustavne vloge republik in federacije. Kot politik se je največ ukvarjal z gospodarskimi vprašanji. Od leta 1982 do upokojitve leta 1990 je dva mandata vodil Gospodarsko zbornico Slovenije. Bil je tudi pobudnik ustanovitve Poslovne šole IEDC na Brdu pri Kranju. Aprila 1989 je kandidiral za predstavnika Slovenije v Predsedstvu SFRJ, izvoljen pa je bil njegov protikandidat Janez Drnovšek, kasnejši dolgoletni premier in predsednik Slovenije.
Bulc je bil tudi predsednik Lovske zveze Jugoslavije (1972–1978) in kasneje predsednik Mednarodnega sveta za lov in ohranitev divjadi (1985–1988). Po upokojitvi je bil aktiven v civilnodružbenem gibanju Občanski forum in Zvezi borcev. Leta 2004 je bil soustanovitelj političnega društva Forum 21.
Za svoje delo je prejel več visokih odlikovanj. Bil je tudi častni občan Občine Trebnje in Občine Mirna.
- partizanska spomenica 1941
- 225 let novomeške gimnazije, str. 347.
- Drago Bajt: Slovenski kdo je kdo, str. 66.
- ES 1, str. 347. Tu je podatek, da je bil predsednik Mednarodnega sveta za lov in ohranitev divjadi od leta 1983.
- Teleks XLVI/1980 št. 7, str. 16 – slika.
- Rast, oktober 2007, str. 517-536.