Foto galéria
Leta 1961 je postal član Alpinističnega odseka v planinskem društvu Dovje-Mojstrana. Opravil je številne vrhunske plezalne vzpone v najtežjih stenah domačih in tujih gora v letih 1965-1975. Sodeloval je v odpravi Alpinističnega odseka Kranj v Hindukuš (1971) in četrti Jugoslovanski himalajski odpravi na Makalu (1972). S sodelovanjem na teh ekspedicijah je veliko prispeval k predstavitvi slovenskega alpinizma v svetu.
Posebno pozornost zasluži delovanje Janeza Brojana na področju gorskega reševanja. Že leta 1963 se je vključil v delo postaje Gorske reševalne službe v Mojstrani. Od leta 1978 do 2004 je bil njen načelnik. Njegovo uspešno vodenje postaje je med drugim pripeljalo gorsko reševanje na nivo, ki se lahko kosa z alpinistično najbolj razvitimi državami Evrope. Uvajanje nove opreme ob novi tehniki mu je bil izziv, ki ga je s svojo zagnanostjo uspešno reševal. V času aktivnega delovanja vse do danes je Janez Brojan sodeloval v več kot 750 reševalnih akcijah, od katerih jih je več kot polovico tudi vodil. Pri tem velja opozoriti, da je bila dolga leta postaja GRS Mojstrana ena izmed najbolj izpostavljenih glede na število nesreč in zahtevnost terena. Tako kot v reševalnem delu je ves čas skrbel tudi za vzgojo mladih reševalcev. Aktivno je sodeloval tudi pri organizaciji mladinskih taborov in raznih tekmovanj. Bil je ustanovitelj taborov mladih planincev treh dežel, ki potekajo že 25 let in se jih udeleži preko sto otrok.
Leta 1978 je postal reševalec-letalec, od leta 1991 dalje pa je tudi inštruktor letalskega reševanja. Med leti 1988 in 2006 je bil član letalske Podkomisije GRS, kjer je pripravljal strokovno literaturo za letalsko reševanje, zadnjih osem let je bil tudi njen načelnik. Po tragični nesreči gorskih reševalcev – letalcev nad Okrešljem je napisal nov Priročnik letalskega reševanja, ki ga sproti dopolnjuje z novostmi na tem področju. Aktivno je sodeloval tudi pri usposabljanju pripadnikov Slovenske vojske za letalsko reševanje. Prav tako je bil en mandat namestnik načelnika slovenske Gorske reševalne službe (1994–1998).
Vir: zapis Janeza Brojana, Mojstrana 2012
Poleg nekaterih najvišjih priznanj Gorske reševalne službe in Planinske zveze Slovenije je prejel tudi medaljo za hrabrost, bronasti, srebrni in zlati znak CZ in bronasti grb občine Kranjska Gora. Leta 1998 je kot prvi slovenski gorski reševalec prejel mednarodno priznanje za solidarnost v gorah ‘Targa de Argento’, leta 2012 pa je ob dnevu civilne zaščite za življenjsko delo prejel ‘kipec civilne zaščite’ (najvišje priznanje civilne zaščite). Prav tako je bil leta 2017 med dobitniki svečane listine Planinske zveze Slovenije za predano in neutrudno prostovoljno delo.
Obrazložitev ob podelitvi bronastega grba občine. Kranjska Gora: Občina, 1998.
Manfreda, D. Janez Brojan – nobelovec iz GRS: najvišje strokovno priznanje za gorskega reševalca iz Slovenije. Planinski vestnik, 1998, št. 12, str. 516-517.
Sedej, D. “Upam, da gorski reševalci nikdar ne bomo plačani”: prvi Slovenec, ki je dobil najvišje italijansko priznanje za solidarnost. Gorenjski glas, 1998.
Merljak, S. Ni vsak planinec za na Triglav. Delo, 1998, št. 249, str. 10.