BRINOVEC, Slavko

Rojen je bil kot prvi od štirih otrok v trgovski družini. Po končani osnovni šoli se je leta 1947 vpisal na osemletno gimnazijo v Kranju, kjer je maturiral leta 1955. Vpisal na Filozofsko fakulteto, oddelek za geografijo in diplomiral leta 1961.
Najprej se je zaposlil na Osnovni šoli Goriče. Tam je učil v šolskem letu 1962/63, nato pa je odšel v Kranj na Osnovno šolo France Prešeren in ostal tam do leta 1971. Istega leta se je nato zaposlil na Gimnaziji Kranj kot učitelj geografije, leta 1980 pa postal pomočnik ravnatelja na isti šoli. Enega največjih del pa je opravil, ko je operativno vodil obnovo šolske zgradbe. V devetnajstih letih pomočništva si je pridobil veliko izkušenj pri organizacijskem in pedagoškem vodenju šole.
Leta 1981 je na osnovi naloge ¨Avdiovizualna sredstva pri pouku geografije s posebnim ozirom na grafoskop¨ (Kranj 1980, 219 str.) kot prvi Slovenec pridobil akademsko stopnjo magister s področja didaktike geografije. Na pedagoškem področju je tri leta delal kot zunanji sodelavec Pedagoške akademije v Ljubljani (1973 – 1975), nato pa še deset let na Filozofski fakulteti na oddelku za geografijo (1976 – 1986). Na obeh ustanovah je predaval metodiko pouka geografije. Zelo aktivno je sodeloval z Zavodom republike Slovenije za šolstvo, za katerega je pripravil programe štirih pedagoških delavnic za učitelje geografije (1993). Za Ministrstvo za šolstvo je pripravil projekt Uredimo si geografsko učilnico in kabinet (1997). Veliko se je ukvarjal z multimedijo pri pouku geografije in zanjo pripravil nekaj zgoščenk. Posebne zasluge ima pri urejanju Geografskega obzornika v letih med leti 1982 in 1991. Dejaven je bil tudi v okviru Geografskega društva Slovenije. Leta 1999 se je upokojil.
Njegov opus obsega okoli 340 bibliotekarskih enot. Je pisec ali soavtor več kot petdesetih zemljepisnih učbenikov in spremljajočih delovnih zvezkov za osnovne in srednje šole. Višek njegovega strokovnega dela je priročnik Kako poučevati geografijo.
Bil je tekmovalec v plavanju, vaterpolu in košarki. Kmalu pa je postal tudi trener in funkcionar. Organiziral in vodil je žensko ekipo v košarki, ki je kasneje tekmovala tudi v državni ligi. Pozneje je za več let prevzel vodenje kranjskega športa. Bil je pobudnik plavalnih razredov v kranjski športni gimnaziji in je zaslužen za dograditev olimpijskega plavalnega bazena v Kranju.
V zadnjih letih promovira Kranj na internetu in zgoščenkah o mestu in njegovi okolici ( Kranj Prešernovo in univerzitetno mesto in Pojdimo po Kranju).

Za svoje vsestransko delo je prejel številna priznanja in nagrade, med njimi:
1970 Zlati znak KZS za zasluge pri razvoju košarkarskega športa v Sloveniji
1971 Občinska nagrada za delo v prosveti, Priznanje Plivačkog saveza Jugoslavije, Posebno priznanje ZTKS za zasluge na telesnokulturnem področju
1982 Pohvalo GDS,
1988 Plaketa Borisa Ručigaja – občinsko priznanje za delo v športu, Diploma Zavoda SRS za šolstvo za dolgoletno in uspešno delo
1989 Zlato značko Zveze za telesno kulturo Jugoslavije za izredne uspehe na športnem področju
1993 Naziv svetnik, ki ga podeljuje Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, Veliko plaketo Gimnazije Kranj, Bloudkovo nagrado
1994 Nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za avtorsko delo pri učbenikih in učnih pripomočkih za pouk geografije.
1995 Velika plaketa ob otvoritvi pokritega olimpijskega bazena, Nagrada Borisa Ručigaja – najvišje športno priznanje v kranjski občini
1998 Ilešičevo priznanje, ki ga podeljuje Zveza geografskih društev Slovenije posameznikom za pomembne prispevke pri izobraževanju in uveljavitvi geografije na Slovenskem.
1999 Priznanje Oddelka za geografijo ob 80. letnici ustanovitve, za dolgoletno predano in uspešno sodelovanje na pedagoškem področju, Nagrada Mestne občine Kranj za dolgoletno uspešno delo na pedagoškem in športnem področju
2001 Diploma mednarodnega olimpijskega komiteja za razvoj