BRGLEZ, Ivanka

Rodila se je v veliki družini z osmimi otroki (brat veterinar Janez Brglez). Osnovno šolo je obiskovala v Vidmu pri Ptuju. Ker je bila njena družina med drugo svetovno vojno izgnana na Hrvaško, je gimnazijo obiskovala najprej v Daruvarju (1941–1945), po vojni pa na Ptuju (1945–1949). Po maturi (1949) se je vpisala na Veterinarsko fakulteto v Zagrebu in tam leta 1955 diplomirala. Nato je v bakteriološkem in serološkem laboratoriju Veterinarskega znanstvenega zavoda v Ljubljani opravila enoletni staž, po opravljenem strokovnem izpitu (1956) pa odšla na triletno specializacijo iz bakteriologije in epizootiologije na Veterinarski inštitut v Zagrebu, kjer je leta 1960 doktorirala iz področja kužnih bolezni in imunologije.

Od leta 1955 do 1960 je bila zaposlena na Veterinarskem znanstvenem zavodu v Ljubljani. Leta 1960 je bila na Veterinarskem oddelku Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo izvoljena za asistentko pri predmetih splošna, specialna in živilska mikrobiologija. Leta 1967 je bila izvoljena za docentko, leta 1974 za izredno in leta 1980 za redno profesorico za specialno mikrobiologijo in epizootiologijo na Veterinarskem oddelku Biotehniške fakultete. Ves čas se je strokovno izpopolnjevala tudi v tujini, med drugim v Bernu (1964), Münchnu (1969), Pragi (1976) in Londonu (1982, 1984).
Na Inštitutu za mikrobiologijo in parazitologijo (IMP) Veterinarske fakultete je dolga leta vodila Oddelek za bakteriologijo in laboratorij za mikoze. Več let je opravljala tudi delo namestnice predstojnika IMP, v letih 1989–1997 pa ga je sama vodila. Kot predstojnica je veliko prispevala k razvoju in k uveljavitvi IMP kot pedagoške, raziskovalne in strokovne enote Veterinarske fakultete. V času njenega predsednikovanja se je IMP prostorsko razširil, opremil in kadrovsko zelo okrepil. Leta 1997 se je upokojila.

Na znanstvenem področju se je posvečala predvsem proučevanju mikrobov, ki se prenašajo iz živali na človeka. Tako v domači kot v tuji znanstveni literaturi je objavila vrsto odmevnih člankov o salmonelah in salmonelozi ter povzročiteljih mastitisa, najodmevnejše pa so bile njene raziskave iz področja streptokokne agalakcije. Za svoje delo pri načrtovanju zatiranja in preprečevanju okužb z bakterijo str. agalactiae pri govedu in človeku je dvakrat prejela nagrado Sklada Borisa Kidriča (1982, 1988).
Vodila je številne raziskovalne projekte, s svojimi prispevki sodelovala na več kot petdesetih znanstvenih in strokovnih srečanjih doma in po svetu in bila mentorica mnogim diplomantom, magistratom in doktorandom. Je tudi avtorica več univerzitetnih učbenikov iz splošne in specialne mikrobiologije ter priročnikov za vaje iz mikrobiologije.
Aktivno se je ukvarjala tudi z uredniškim delom. Kot vodja terminološke komisije ljubljanske Biotehniške fakultete je bila avtorica in urednica Veterinarskega terminološkega slovarja. Vrsto let je bila članica uredniškega odbora Zbornika za veterinarstvo, urednica Letnega poročila Veterinarske fakultete (1997, 1998) ter urednica strokovnega področja za veterinarstvo pri Enciklopediji Slovenije. Uredila je tudi četrto knjigo Biografij in bibliografij univerzitetnih učiteljev in sodelavcev Biotehniške fakultete (1977–1986). Na Veterinarski fakulteti v Ljubljani je več let opravljala funkcijo predsednice Komisije za tisk in knjižnico ter predsednice Odbora za študijske in študentske zadeve. Bila je tudi članica komisije senata Univerze v Ljubljani za Prešernove nagrade.

Je članica Slovenske veterinarske zveze, Slovenskega mikrobiološkega društva, Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture, članica newyorške akademije znanosti (New York Academy of Science) ter svetovnega združenja buiatrikov (World Association of Buiatrics).