Rodila se je v Dobravljah očetu Antonu in materi Frančiški Rešeta. V veliki kmečki družini je bilo kar štirinajst otrok in Tonca je bila prva hčerka. Oče je zelo rad bral in v mladosti tudi napisal nekaj pesmi. Kot najstarejša hči je Tonca z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo pomagala staršem pri negi in vzgoji številne družine in pri delu na kmetiji. Po končani ljudski šoli si je z branjem in zanimanjem za slovstvo in umetnost ustvarila širše kulturno obzorje. Od leta 1929 je živela pri sestri Tei v Milanu in se seznanila s pisatelji in slikarji, ki so zahajali na dom Breščakovih v Milanu. Tudi njene sestre in bratje so bili priznani ustvarjalci: sestri Tea Breščak (slikarka in pesnica) in Iva Breščak (pripovednica in publicistka) in brat Stanko Breščak (publicist in pesnik).
Zelo je bila navezana na Vipavsko dolino. Rojstni kraj s svojo idilično podobo se ji je vtisnil globoko v spomin in te neizbrisne vtise je v zrelih letih oblikovala v pesniški podobi.
Pesnikovati je začela okoli leta 1940. V mladinskem listu Galeb je v letih 1961/62 in 1964/65 priobčila nekaj svojih pesmi.
Nekatera njena dela so navedena v zapisu v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu pod geslom Breščak Tonca.
Njene pesmi so leta 1991 izšle v pesniški zbirki Narava moj najlepši svet ( Breščak, Tonca: Narava moj najlepši svet. Gorica, 1991).
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 3. Gorica, 1976, str. 136-137.
I.B. spremna beseda v Breščak, Tea: Domovina. Gorica, 1991, str. 9-10
Sirk, Albin: uvod v: Breščak, Tonca: Narava moj najlepši svet. Gorica, 1991, str. 7