BREŠČAK, Iva

Rodila se je v Dobravljah očetu Antonu in materi Frančiški Rešeta, v veliki kmečki družini je bilo kar štirinajst otrok. Po končani osnovni šoli v rojstnem kraju je nadaljevala šolanje na triletni trgovski šoli v Portogruaru (pri Benetkah), kjer je živela pri sestri Tei. Leta 1928 so se preselili v Milan, kamor je kasneje prišlo še več njenih bratov in sester. Najprej je delala kot uradnica v uvoznem podjetju, kasneje pa je delala pri bratu Robertu, ki je bil zobozdravnik.
Leta 1923 zasledimo njene prve literarne prispevke v Novi reviji, v Ženskem svetu pa članke o gospodinjstvu, portrete sodobnikov (predvsem sodobnic) in podobno. Nekaj proznih tekstov je poslala tudi Finžgarju za objavo v Mladiki. Njeno nadarjenost so opazili tudi drugi priznani pisci (France Bevk, Vladimir Bartol ) in uredniki.
Konec tridesetih let je Goriška Mohorjeva pripravila za tisk njeno zbirko novel Ogenj. Vendar, ker knjiga od takratnih oblasti ni dobila dovoljenja za izid, je ostala v tiskarskih polah. Knjiga je izšla leta 1993, dodan pa je bil še izbor novel, ki so bile priobčene v Ženskem svetu in Naših Razgledih v dobi med prvo in drugo svetovno vojno.
Večje število njenih rokopisov je bilo uničenih leta 1944, ko je bil ob bombnem napadu porušen dom Breščakovih v Milanu.
Poleg izvirnega leposlovja je objavljala tudi prispevke s področja umetnosti, sodelovala s tržaškimi Razgledi, nekaj člankov je objavila tudi v italijanskih revijah.
Tudi njene sestre in bratje so bili priznani ustvarjalci: sestri Tea Breščak (slikarka in pesnica) in Tonca (Antonija) Breščak ( pesnica) in brat Stanko Breščak (publicist in pesnik).