Boštjan (Sebastjan) ROŠ

Bil je sin Mihaela Roša, naprednega gospodarja in hrastniškega gostilničarja. Gimnazijo je obiskoval v Celju, nato v Ljubljani, končal pa jo je v Gradcu 1861. Šolanje je nadaljeval na državnem politehničnem zavodu na Dunaju. Iz tehničnih študij je diplomiral leta 1866. Kot inženir je v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji in Avstriji načrtoval in gradil železniške proge, po naročilu avstrijske družbe Montana je izdelal prve načrte za progo Trebnje – Šentjanž. Po 1881 je živel v Beogradu, kjer je ustanovil gradbeno podjetje, ki je gradilo železniške proge, ceste in mostove, odpiralo sodobne kamnolome. Pri gradnji mostu čez Kolubaro pri Valjevu je kot prvi v Srbiji uporabil cement. Bil je osebni prijatelj Nikole Pašića, predsednika srbske vlade pred in v času prve svetovne vojne, vendar je njegovo snubljenje k političnemu delovanju zavrnil. Ves čas je ohranjal stike s Slovenci: njegova beograjska vila je bila od leta 1890 shajališče politikov, inženirjev in novinarjev iz Slovenije.