Boris GOLEC

Zgodnje otroštvo je preživel v Trbovljah, večji del otroštva in del mladosti pa na Dolu pri Hrastniku. Dogajanje v preteklosti ga je zanimalo že od nekdaj, zato se je po končani celjski gimnaziji vpisal na študij zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1992 je diplomiral, leta 1997 magistriral in leta 2000 doktoriral, za kar je prejel Zlati znak ZRC SAZU. Med letoma 1994 in 1999 je bil zaposlen na Pedagoški fakulteti v Mariboru, od leta 2001 je zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Od študijskega leta 2000/2001 kot zunanji sodelavec predava predmete s področja zgodovine institucij in arhivskih ved na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Glavno področje njegovega raziskovanja je zgodovina zgodnjega novega veka – predvsem razvoj urbanih naselij, mestnih in trških naselij v slovenskem prostoru med 16. in 19. stoletjem. Posebno mesto v njegovih raziskavah predstavljajo vprašanja iz slovenske kulturne zgodovine, kot so starejša slovenska uradovalna besedila in identitete, ter biografika, zlasti Janez Vajkard Valvasor. Od leta 2007 do 2012 je bil predsednik in nato podpredsednik Slovenskega društva za preučevanje 18. stoletja. Je soavtor nacionalne izdaje Slovenski zgodovinski atlas (2011). Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je njegovo monografijo »Kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem« uvrstila med izjemne dosežke za leto 2012.