Osnovno šolo in en razred meščanske šole je obiskovala v Ribnici. Po zaključeni gimnaziji leta 1933, ki jo je obiskovala v Ljubljani, se je vpisala na študij medicine. Na ljubljanski medicinski fakulteti je študirala med 1933 in 1939, vmes je krajši čas študirala tudi v Beogradu in Zagrebu, kjer je leta 1939 promovirala.
Staž je opravljala v bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo v Ljubljani (1939–41). Leta 1941 je odprla zasebno ordinacijo splošne prakse v Ribnici in od julija 1941 do začetka septembra 1943, ko je odšla v partizane, delovala kot ilegalna zdravnica za partizanske enote. V Ribnici je bila pomočnica upravnika partizanske bolnišnice, dr. Janeza Oražma. Od januarja 1944 do maja 1945 je bila upravnica, zdravnica in kirurginja Slovenske vojne partizanske bolnice Franja (SVPB-F), ki je delovala v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih na Cerkljanskem in je bila že med vojno imenovana po njej. Iz ene bolnišnične barake je v času njenega vodenja nastalo petnajst objektov, vključno z elektrarno in prostorom za rentgen. Bolnišnica je sprejemala najtežje ranjence, katerih zdravstveno stanje je zdravnica osebno spremljala, tudi na vseh desetih oddaljenih postojankah, opravljala je delo kirurginje ter skrbela za redno oskrbo bolnišnice s sanitetnim materialom in zdravili. V vseh oddelkih bolnišnice se je skupno zdravilo ok. tisoč ranjencev. Zaradi naklonjenosti prebivalstva in dobre konspiracije nemški okupator bolnišnice nikoli ni odkril. Franja Bojc je v zadnji nemški ofenzivi 23. marca 1945 zaradi nevarnosti skupaj s sanitetnim referentom in prvim upravnikom bolnišnice Viktorjem Volčjakom vodila zahtevno evakuacijo ranjencev, za katero je odredila tudi navidezen požig bolnišnice.
Po osvoboditvi je bila do konca maja 1945 upravnica vojne bolnice v Gorici, do junija 1946 pa upravnica vojne bolnice v Trstu; do decembra 1946 je bila zaposlena na kirurškem oddelku vojne bolnice v Ljubljani. Julija 1946 je bila na lastno željo demobilizirana zaradi materinstva in se posvetila strokovnemu delu na področju porodništva in ginekologije. V letih 1946–48 je opravila specializacijo na Ginekološki kliniki v Ljubljani ter bila od 1948 do 1950 pomočnica poverjenika za zdravstvo na Mestnem ljudskem odboru Ljubljana. Nato se je preselila v Beograd, kjer je na Ginekološki kliniki v letih 1950–53 opravila specializacijo, do leta 1957 je bila tam specialistka asistentka, do leta 1966 vodja oddelka in do leta 1967 asistentka primarijka. Vmes je v letu 1963 v Ljubljani in Italiji opravljala podiplomski študij iz genitalne tuberkuloze. Od leta 1967 do upokojitve 1973 je bila vodja ginekološkega kabineta v vojaški bolnišnici v Ljubljani.
Bila je častna članica Sekcije za sterilitet Beograd, častna članica Slovenskega zdravniškega društva in Udruženja ginekologa Jugoslavije. Od leta 1982 se po njej imenuje kolesarski Maraton Franja, leta 2012 je bil o njej posnet tudi igrano-dokumentarni film Franja.
Ni neskončnih poti: pisma sinu, 1984
red za hrabrost in red zaslug za ljudstvo, 1945
red bratstva in enotnosti, 1950
red za vojne zasluge z zlatimi meči
red republike s srebrnim vencem
garibaldinsko zvezdo
malo plaketo JLA
častno občanstvo Ribnice, 1981
častno občanstvo Idrije, 1983
srebrno priznanje OF, 1985.
Deželak Barić, V. Franja Bojc Bidovec (1913–1985). Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ljubljana, 2007, 505–509.
Legendarna partizanska zdravnica dr. Franja Bojc Bidovec rojena na današnji dan: Ribnica 24. (citirano 22. oktobra 2025). Dostopno na naslovu: https://www.ribnica24.eu/na-danasnji-dan/legendarna-partizanska-zdravnica-dr-franja-bojc-bidovec-rojena-na-danasnji-dan/#google_vignette
Partizanska bolnica Franja. (citirano 22. oktobra 2025). Dostopno na naslovu: https://www.pb-franja.si/spoznajte-franjo/franja-partizanska-bolnica/
Svoljšak, P. Bojc Bidovec, Franja: Novi slovenski biografski leksikon. (citirano 22. oktobra 2025). Dostopno na naslovu: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002570/
