Po poklicu je bil davčni uradnik. Vsaj do leta 1897 je živel in služboval v Laškem, kjer je bil član Ciril-Metodovega društva in tajnik Bralnega društva.
Bil je amaterski gledališki igralec in režiser. V letih 1897-1901 je nastopal v gledališki družini v Celju. S svojo ženo je bil eden takratnih najvidnejših celjskih kulturnoprosvetnih delavcev. Igranje je razumel kot resno in odgovorno delo. Za vsako vlogo, ki jo je sprejel, se je temeljito pripravljal. V ta namen si je kupoval ustrezno literaturo in obiskoval kvalitetne gledališke predstave na Dunaju in v Gradcu. Znan je bil tudi kot takratni najboljši masker v Celju. Pri njem so se učili Salmič in drugi takratni igralci. Primerna maska, ki ustreza značaju in dobi, je bila za Boca bistveni del za kreacijo njegove vloge.
Konec l. 1900 je bil zaradi svojega udejstvovanja v takratnih narodnih društvih premeščen. Kot aktiven igralec slovenskega gledališča je bil trn v peti vodstvu nemškega političnega življa. Po takratnem merilu je bilo nesprejemljivo, da bi avstrijski državni uradnik sodeloval pri slovenskih prireditvah. Iz Leobna, kamor so ga premestili iz Celja, je l. 1903 prišel v Maribor. Tu se je takoj vključil v delo mariborskega slovenskega gledališča.
V letih 1915-1918 je predsedoval mariborskemu Dramskemu društvu, ki je prirejalo svoje predstave v tamkajšnjem Narodnem domu. Nastopal je kot karakterni igralec. V letih 1909-1913 je bil tudi režiser. V sezonah 1912/13 in 1913/14 je organiziral in vodil dramsko šolo.
Gradišnik, F. Zgodovina celjskega gledališkega življenja. Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje, 1954, let. 8, št. 4, str. 123–129.
Kovačič, M. Znani Laščani. Laško: Občinska matična knjižnica, 1994.
Kronika slovenskega Bralnega društva v Laškem.
Slovenski gledališki leksikon. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1972.
Žmavc, J. Boc, Josip. V: Enciklopedija Slovenije: 1. zvezek: A–Ca Ljubljana: Mladinska knjiga 1987, str. 293.