BLAGATINŠEK KAISERFELD, Franc Seraf Anton, plemeniti

Bil je sin v Laškem rojenega Franca Ksavra (1722–1780), ki se je kot prvi v rodbini Blagatinšek izobrazil za ekonoma. Sprva se je izobraževal doma, verjetno v župniji Slovenske Konjice, nato pa v gospoščinah Novo Celje in Žalec. Njegov učitelj in vzornik je bil Karel Johan Kircher, s čigar hčerjo Ano Marijo Kircher se je poročil leta 1780 in za tri leta postal samostojni zakupnik gospoščine Blagovna. Sprva ga je pot vodila v Slovenske Konjice, nato pa je leta 1786 vzel v zakup gospoščino Ravno polje, kamor je prišel z ženo in šestimi otroki, ki se jim je skozi leta pridružilo še devet otrok. Po smrti prve žene se je okrog leta 1800 drugič poročil, tokrat s Frančiško Wondrascheg, ki mu je rodila štiri otroke.

V času zakupništva gospoščine Ravno polje si je prizadeval ustvariti izboljšano in donosno ovčerejo velikega obsega. Zaradi gnojenja v okviru sistema ograjevanja je pridelal več krme in žita ter v naslednjih letih povečal število oplemenitenih ovac. Več desetletij je deloval kot komisar nabornega okraja, med drugim tudi v Ravnem polju, in pripomogel k njegovemu nastanku in razvoju. V času napoleonskih vojn je bil v veliko oporo prebivalstvu znotraj svoje gospoščine. Zraven tega je z izgradnjo treh šol in organizacijo kvalitetnega pouka pripomogel k razvoju osnovnega šolstva, uvedel je cepljenje proti kozam, z lastnimi sredstvi je prenovil podružnično cerkev sv. Kunigunde (1806) in podpiral duhovnike pri njihovi prvi maši.

V letih 1786–1787 je imel kot taboriščni komisar pristojnost za odpravo škode na pridelkih in vzpostavitev prvotnega stanja. Ker je delo izjemno uspešno opravil, je od cesarja Jožefa II., ki je junija 1786 obiskal Ravno polje, prejel ustno in pisno priznanje. Potem ko je utrdil posestvo Ravno polje, je dokupil še gospoščino deželnega in plemiškega sodišča Majšperk. Slednjega je leta 1807 prepustil svojemu prvorojencu Francu Ludviku (1780–1856). Avgusta 1817 so mu za številne zasluge podelili dedni plemiški naslov plemeniti Kaiserfeld.
Pokopan je na starem hajdinskem pokopališču, ki se je nahajalo okoli župnijske cerkve sv. Martina, v katere zunanjo steno ob vhodu je vzidana njemu posvečena marmorna plošča.