BERTONCELJ, Dinko

Mladost je preživel na Jesenicah. Po vojni so mu ustrelili očeta in razmere so ga prisilile v beg. Leta 1945 je odšel v Avstrijo. Do leta 1948 je živel v taborišču blizu Lienza ter v Špliljah na Dravi, nato pa je odšel v Argentino in se naselil v San Carlos de Bariloche na severu Patagonije. Že na Jesenicah se je začel ukvarjati z namiznim tenisom, svojo športno pot pa je nadaljeval tudi v Avstriji in Argentini. V Argentini je uspešno tekmoval v alpskem smučanju, smučarskih tekih ter se ukvarjal s plezanjem v Andih. Med leti 1952-1960 je bil med najuspešnejšimi argentinskimi plezalci. Vrhunski plezalski dosežki so mu kmalu zagotovili argentinsko državljanstvo. Zanj se je zavzel sam predsednik Juan Peron. Opravil je številne prvenstvene vzpone v bariloških gorah, prvega na Campanile Esloveno in Torre Tuma. Bil je član več odprav, leta 1952 pa je opravil prvi pristop na San Valentin, najvišji vrh Patagonije. Leta 1954 je bil član prve argentinske odprave v Centralno Himalajo na Dhaulagiri in dosegel višino 7600 m (taborišče št. 7), kar je bil takrat višinski rekord. Bil je tudi prvi Slovenec v Himalaji. Med leti 1956-1959 je živel in delal v argentinski bazi na Antarktiki, kamor so ga povabili kot gorskega vodnika. Tudi na Antarktiki je bil po vsej verjetnosti prvi Slovenec. Plezal je še pri sedemdesetih oziroma dokler se ni leta 2001 hudo ponesrečil v hribih. Okreval je, a za hojo potrebuje oporo.

Od leta 1961 dalje je bil smučarski učitelj. Pred tem je odšel je v Evropo in v Avstrijskem St. Cristofu opravil potrebna izobraževanja. Po vrnitvi je organiziral in vodil prvo argentinsko smučarsko šolo C.A.S. (Club Argentino de Ski) združeno z C.U.B.A. (Club Universitario de Buenos Aires). Šola je delovala v smučarskem centru Catedral. Kmalu zatem je odpotoval v ZDA in tam po treh letih zaposlitve kot smučarski učitelj dobil ponudbo za direktorja šole. V tem času je tudi tam opravil vse izpite za ameriškega smučarskega učitelja. Z avstrijsko in ameriško diplomo je bil dovolj usposobljen, da je lahko prirejal državne tečaje za smučarske učitelje in trenerje v Argentini. To je delal 25 let, pod okriljem ministrstva, ki ga je tudi imenovalo za profesorja. Argentinska vojska ga je medtem prosila za pomoč pri ustanavljanju vojaške gorniške šole. Sodeloval je tudi pri pripravi pravilnika za smučarsko šolo. Aktiven je bil pri plezalnih tečajih (kot organizator in inštruktor), prirejal pa je tudi državne, klubske, ter mednarodne smučarske tekme.

S svojo družino je med ZDA in Argentino živel sedemnajst let, dokler se niso ustalili v Bariločah v Argentini. Poročen je s Slovenko, gospo Romano Bertoncelj, s katero sta se spoznala v Braziliji, kjer je živela in kjer sta se tudi poročila. Imata dva sinova, Bogdana in Andreja.

Vir: zapis je nastal v sodelovanju z gospodom Dinkom Bertoncljem, avgust 2013