Svoje šolanje je začela na Osnovni šoli Prežganje, nadaljevala pa na osnovni šoli v Šmartnem pri Litiji. Po končani osnovni šoli je končala tudi šolanje na Gimnaziji Poljane v Ljubljani. Opravila je tudi teološko pastoralni tečaj s katehetsko specializacijo v okviru Teološke fakultete v Ljubljani ter končala študij duhovnosti (Spiritualita’) na fakulteti v Rimu (Pontificia facolta’ di scienze dell’educazione Auxilium). Študij duhovnosti v Rimu je nostrificirala tudi v Sloveniji, priznan ji je bil naziv diplomirana teologinja. Leta 2011 pa je končala tudi magistrski študij na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Naslov dela je bil Vloga skupin za starše pri reševanju problema zasvojenosti.
Svojo mladost je preživela na hribovski kmetiji, kjer je bil prvi sosed dvajset minut hoda stran, do šole pa je bilo sedem kilometrov. Odmaknjenost, tišina, življenje povezano z veliko truda in vztrajnosti, so jo izoblikovali. Lahko rečemo, da je svojo poklicno pot začela s šestnajstimi leti, ko je stopila v samostan redovne skupnosti Hčere Marije Pomočnice. Triindvajset let je bilo njeno delo vzgojno delovanje med mladimi ter delo s prostovoljci (animatorji) v okviru redovne skupnosti. Po triindvajsetih letih je iz redovne skupnosti izstopila in ustanovila društvo Žarek. Začela je s programom Naj mladih ne vzgaja ulica (od leta 2003 dalje), precej let je delala v njem, od leta 2006 dalje pa je strokovni vodja programa komune Skupnosti Žarek. Dnevni center Naj mladih ne vzgaja ulica deluje na Jesenicah, na Bledu, v Gorjah, Mojstrani in v Radovljici. Program je namenjen otrokom in mladim, ki si želijo podpore za zdrav način odraščanja, za razvoj pozitivnih vidikov osebnosti ter krepitev notranje moči za spoprijemanje z izzivi odraščanja in življenja. Program komune Skupnost Žarek pa je program za rehabilitacijo odvisnikov od droge in alkohola. Sodelovanje seveda poteka tudi z njihovimi svojci. V sklopu dela skupaj z njenimi sodelavci dosegajo tudi strokovne verifikacije programov s strani Socialne zbornice Slovenije ter uvrstitve v mrežo socialno varstvenih programov v okviru Ministrstva za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti. Veliko pozornosti se tako namenja pridobivanju sredstev za delovanje tako s strani države kot Evrope (Norveški finančni mehanizem, Švicarska donacija). Sicer pa Ivanka Berčan vodi tudi preventivne programe po osnovnih šolah na zgornjem Gorenjskem za učence, dijake in starše (od leta 2005 dalje), izvaja predavanja za rejnice (CSD Jesenice, Radovljica), sodeluje v strokovnih telesih (LAS Jesenice, LAS Bled, CNVOS, delovna skupina za področje sociale na Občini Jesenice). Svoje delo je predstavila tudi v več časopisnih, radijskih in televizijskih intervjujih.
Ivanka Berčan je prejela nagrado za izstopajoče delo na področju socialnega varstva (2005) s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve,
postala je častna občanka Občine Bled (2010) ter
bila nominiranka za Slovenko leta v okviru revije Jana (2014).
Lotrič, T. “Ne gojimo lažnih iluzij”: Ivanka Berčan, društvo za delo z mladimi v stiski Žarek. Delo, 2004, št. 291, str. 7.
Senčar, E. Zmeraj tu: Ivanka Berčan. Delo, 2004, št. 304, str. 28-29.
Lotrič, T. Požrtvovalni Gorenjski nagrajeni. Delo, 2005, št. 289, str. 6.
Lotrič, T. Drobnič navdušen nad Žarkom. Delo, 2005, št. 239, str. 6.