Davorin Beranič se je rodil v Cirkovcah na Ptujskem polju. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, leta 1901 maturiral in ostal do februarja 1902 na tamkajšnjem bogoslovju. Za nekaj mesec je odšel v Konjice, nato pa bil v času 1902−1903 pri vojakih v Celovcu. Do leta 1908 je študiral klasično filologijo v Gradcu, nadaljeval pa kot gimnazijski profesor in služboval na gimnaziji v Kranju, Celju ter nazadnje na Ptuju.
Zanimal se je tudi za glasbo in povsod vodil pevske zbore ter bil v bogoslovju tudi organist. Resno se je ukvarjal z narodopisjem in objavljal razprave v Časopisu za zgodovino in narodoslovje, Času, Nastavnem vjesniku, Slovanu … Z veliko vnemo in veseljem se je ukvarjal tudi s čebelarstvom ter napisal brošuro Temelji modernega čebelarstva (1922). Zapustil je kar nekaj zapisov in razprav, ki pa so ostali v rokopisu. V klasični filologiji je bil pristaš zagovornikov arhitektonike.
Izbor:
Temelji modernega čebelarstva, 1922
O slovenski narodni glasbi, 1910 (razprava)
Vrazovi zapiski narodnih melodij, 1910 (razprava)
Katulova pesem LXVI, 1912 (razprava)
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana, 2008, str. 57.
Slovenski biografski leksikon: 1. zvezek, Ljubljana, 1925, str. 33.