BALANT, Jožef

Šolal se je v Ljubljani. Bogoslovje je študiral v Gradcu, po posvečenju 15. novembra 1789 pa še eno leto na dunajski univerzi. Kot kaplan je leta 1791 služboval v Kresnicah in Velikih Laščah ter kot katehet na glavni šoli v Ljubljani. Leta 1798 je postal profesor moralne in pastoralne teologije na liceju, od leta 1805 stolni kanonik in nadzornik ljudskih šol. V času Ilirskih provinc je bil ravnatelj na akademiji v Ljubljani (1810-1813), po odhodu Francozov je zopet poučeval moralko in pastoralko ter vodil licej. Leta 1815 je odšel v Trst. Leta 1816 se je vrnil v Ljubljano, kjer je ostal do leta 1818, ko ga je 8. marca cesar Franc I. imenoval za goriškega škofa. Škofovsko posvečenje je prejel 22. novembra 1818 v Ljubljani, škofovsko stolico pa je zasedel 10. januarja 1819. Leta 1830 je bil imenovan za nadškofa in metropolita ilirskega.

Imel je veliko zaslug za razvoj osnovnega, višjega in visokega šolstva. Vplival je na ustanavljanje podeželskih trivialk (trivialka je bila nekdanja podeželska osnovna šola, uvedena s šolsko reformo Marije Terezije), nedeljskih ponavljalnih in začetnih šol, se bojeval za poučevanje v slovenščini, za slovenske osnovnošolske učitelje, za ločitev učiteljske službe od cerkovniške, za boljše triletno izobraževanje učiteljskih kandidatov v slovenščini ter z Matevžem Ravnikarjem in Francem Serafinom Metelkom dosegel, da je bila leta 1818 slovenščina z metodiko predmet poklicnega izobraževanja učiteljskih kandidatov v Ljubljani.