Njegov oče Viktor iz je bil doma iz danes zamejskega Zagraja, mati Štefanija Pelikan pa iz Mirna pri Gorici. Bil je mož dolgoletne novinarke Dolenjskega lista Rie Bačer. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in maturiral leta 1935. Leta 1940 je diplomiral iz slavistike na Univerzi v Ljubljani.
Kot profesor je služboval na klasični gimnaziji v Ljubljani, na gimnaziji, učiteljišču in osnovni šoli v Novem mestu, bil od leta 1964 do leta 1970 svetovalec Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Novem mestu, nato pa od 1. novembra 1970 do upokojitve 30. avgusta 1984 bibliotekarski svetovalec – bibliograf v takrat imenovani Študijski knjižnici Mirana Jarca.
Objavljal je članke literarnozgodovinske in etnografske vsebine v Sodobnosti, Jutru, Razgledih, Slovenskemu etnografu, Domu in svetu, Dolenjskem listu, Tržaških razgledih, v knjigi Iz dolenjske preteklosti (1991) idr. Njegovi pomembnejši članki so: Mladost S. Gregorčiča (1944), Še neobjavljene Gregorčičeve prigodnice (1944), Iz pisem Stanka Vuka (1950), Novomeške razmere pred sto leti (1954), Dolenjski ljudski pesnik in godec Iv. Rupnik-Može (1956), Kako so pred 80 leti uvajali novo mero in vago (1954), Ob 10-letnici smrti zaslužnega trdinoslovca dr. Al. Turka (1954).
V Študijski knjižnici Mirana jarca je vodil oddelek domoznanske bibliografije Dolenjske. Na njegovo pobudo se je leta 1978 začela izdelovati tudi selektivna splošna bibliografija aktualnih člankov na kratko BAČ. Ta katalog se je opustil šele z avtomatizacijo knjižnice leta 1992. Zasnoval je še en informacijski vir: Alfabetarij dolenjskih krajev in naselij, ki obsega 1964 listkov, v njem so upoštevana tudi imena krajev med 2. svetovno vojno. Njegov inovativen prispevek je, da je začel sestavljati Register javnih delavcev Dolenjske, ki je v času pred informatizacijo pomenil zelo uporaben informacijski vir in delovni pripomoček. Prof. Bačer je zapisal, da se je za Register javnih delavcev: «…odločil v prepričanju, da je o človeku, pomembnem za Dolenjsko, interesent upravičen terjati informacijo predvsem v dolenjski regionalni knjižnici.« Register je nastajal od leta 1971 in bil v glavnem končan do leta 1980, po tem letu pa je prirejene podatke začel objavljati v Dolenjskih razgledih, prilogi Dolenjskega lista, z naslovom Gradivo za dolenjski biografski leksikon. V trinajstih letih je bilo objavljenih 34 nadaljevanj. Ko so Dolenjski razgledi nehali izhajati, je z objavljanjem nadaljeval v reviji Rast. Leta 2004 je Knjižnica Mirana Jarca izdala knjigo z naslovom Gradivo za Dolenjski biografski leksikon. Takrat je prof. Bačer napel še zadnje moči za določene posodobitve, za katere je mislil, da so potrebne. Ker se je pokazalo, kot je zapisal sam v uvodu, da spričo bolezni in starosti ni več kos nadaljevati delo, so to opravili bibliotekarji knjižnice po njegovih sugestijah. Hkrati je Knjižnica Mirana Jarca pripravila tudi internetno verzijo Dolenjskega biografskega leksikona, skrajšano imenovano Bioleks. Danes so ti podatki na voljo uporabnikom od doma in se neprestano posodabljajo. Neprecenljivo bogastvo informacij, ki jih je zbral prof. Bačer, pa ohranjajo spomin nanj in so temelj leksikona. Bil je tudi med ustanovitelji in organizatorji Župančičeve bralne značke na Dolenjskem in v Beli krajini, ki je kot široko zasnovana akcija množično iz generacije v generacijo razvijala bralno kulturo, ljubezen do slovenskega jezika in književnost.
Umrl je 5. avgusta 2008 v Šmarjeti, pokopan je v Novem mestu, na mestnem pokopališču v Srebrničah.
Trdinova nagrada, 1989
https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/karel-bacer-1917-2008-knjiznicar-slavist-literarni-zgodovinar-in-solnik.html
- 225 let novomeške gimnazije 1971, str. 325 – 326.
- Leksikon pisaca Jugoslavije I, str. 122.
- O delu domoznanskega oddelka 1997, str. 5 – 10 – s sliko.
- Prim. SBL 1. sn., str. 27.
- Osebni podatki (Ria Bačer)