AŠIČ, Jože (pater Simon)

R. 30. nov. 1906 v zaselku Trebež, vas Gorica pri Raztezu v župniji Brestanica, u. 25. avg. 1992, pok. 28. avg. 1992 na cistercijanskem pokopališču v Stični. Bil je prvi od treh otrok. Ljudsko šolo je obiskoval v Brestanici, gimnazijo pa v samostanu v Stični, kamor je prišel kot trinajstletni gojenec. Maturiral je v cistercijanskem samostanu Mogila pri Krakovu na Poljskem. Prve redovne zaobljube je naredil leta 1925, večno redovno zaobljubo pa je sklenil 28. oktobra 1928. V cerkvi Žalostne Matere Božje v Stični je bil 24. avgusta 1930 posvečen v duhovnika. Bogoslužje je študiral v Ljubljani in v cistercijanskem samostanu Marienstatt v Nemčiji. V l. 1936–1941 je bil v samostanskem Slomškovem zavodu v Ljubljani prefekt, več kot 20 let je bil župnik vikar stiške župnije, 30 let pa samostanski prior. Tekoče je govoril nemški, poljski in latinski jezik. Z zdravilnimi zelišči se je začel ukvarjati že med 2. sv. vojno, ko je zaradi pomanjkanja zdravil bolnim duhovnikom pomagal z zelišči, resneje pa se je z zdravilnimi zelišči začel ukvarjati po 2. sv. vojni. Zaradi pomanjkanja slovenske literature o zdravilnih rastlinah je prevajal predvsem nemške knjige. Njegova dejavnost je bila sprva omejena le na potrebe samostana, a je ta okvir kmalu prerasla. Mnogi bolniki so ga obiskovali v samostanu, odgovarjanje na številna pisma pa mu je jemalo veliko časa. Napisal je štiri knjige: Pomoč iz domače lekarne (1984), ki je doživela šest ponatisov, Pomoč iz domače lekarne II (1987), ki je doživela štiri ponatise, Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin (1989 + dva ponatisa), Domača lekarna p. Simona Ašiča (izšla je v dveh delih: 1. del – Recepti, 2. del – Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin, 1994, 1995). Tudi slednja je izšla v več izdajah, dvakrat tudi v nemščini (2000 in 2006). Svoje zeliščarske izkušnje je objavljal tudi v Nedeljskem dnevniku in Družini. Njegov življenjepis je v knjigi Med molitvijo in zdravilnimi rastlinami (1995) opisal Vojan Tihomir Arhar.