Slikar in grafik se je rodil v Ajdovcu pri Novem mestu. Srečno otroštvo je prekinila vojna in prerana izguba očeta. Po nižji gimnaziji se je leta 1950 vpisal na strojni oddelek tehniške šole v Ljubljani in nato zadnja dva letnika končal v Celju. Leta 1952 se je družina preselila iz Šentjurja v Žalec. Družino in dom si je ustvaril v Dobriši vasi pri Petrovčah po letu 1960. Najprej se je zaposlil v Klimi, nato v Metki Celje in Zavodu za tehnični napredek Celja, leta 1963 pa na grafičnem oddelku v Aeru.
Na začetku svojega ustvarjanja se je spoprijemal z risbo, kasneje se je preizkusil še v akvarelih in oljih. Grafična tehnologija Aera, kjer je bil zaposlen deset let, ga je povezala z jedkanicami in gravurami. Adi je svoj umetniški način ustvarjanja razvil sam, svojo tehniko je razvil do mojstrstva pravega graverstva, od akvarelov, perorisb, heraldike in keramike ter stekla. Njegovi najpogostejši motivi so ponazoritve Boga in drugih božanskih osebnosti, svetnikov, prizorov iz svetega pisma in motivi s hmeljevkami. Največ svojih del je z iglami vpraskal v gravurah na zlate ali srebrne kovinske folije.
Njegova prva samostojna razstava je bila v Šoštanju 1966. leta, v tujini pa je prvič razstavljal 1969. leta v Burkartshofu v Švici. Za študijska potovanja si je naprej izbral Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Leta 1973 je dobil status svobodnega umetnika in od takrat je živel razpet med Švico in Slovenijo.
Razstavljal je v Švici (Basel, Bern, Olten, Eglisau), v Avstriji (Brixlegg), Lichtensteinu, na mednarodni razstavi v Baslu, imel je dve uspešni razstavi v Kanadi v galeriji Opus I. v mestu Hawkesbury in v galeriji mestne hiše v Ottawi. Leta 1975 je preko galerije Arben Art v Zurichu izdal svojo prvo monografijo o gravurah, prvo samostojno knjigo o umetnosti v tisoč izvodih. Oblikoval je tudi nov žalski grb. Povezal se je tudi s keramično industrijo v Libojah in uporabil keramiko za svoja slikarska dela, kasneje je uporabljal tudi steklo. V osemdesetih letih se je na študijskih potovanjih učil v Kanadi in Maroku, nato je odpotoval še v Južno Ameriko in Mehiko. Leta 1992, ob njegovi šestdesetletnici, so mu v Sloveniji in Švici izdali publikacijo Adi je mlad, ima jih šele šestdeset. Zadnjih deset let je občasno živel in ustvarjal v Wittenbachu blizu St. Gallena v Švici.
Ladje, 1976
Ikona sv. Cirila in Metoda, 1979
Arzenšek, A. Adi. Žalec: Savinov razstavni salon, [1982?].
Arzenšek, A. Ikonen und Traumwelt. Vaduz: Art & Editions Haas, 1986.
Rojc, E. Adi. Savinjčan, 1994, let. 16, št. 9, str. 9.
Sever, N. Življenje in delo Adija Arzenška: seminarska naloga. 1998.
Slikarjeva petica: Posebna izdaja Novega tednika, 10. 9. 1992, let. 1, št. 5 (priloga).