ARKO, Miljutin

Rodil se je v učiteljski družini na Igu pri Ljubljani. Družina je kmalu odšla v Lovrenc na Pohorju, nato pa v Maribor.
Po končanem učiteljišču je leta 1934 odšel službovat na Remšnik na Kozjaku. Želja po znanju ga je peljala v Beograd (Srbija), kjer je na pedagoški akademiji študiral zgodovino. Študij je prekinila 2. svetovna vojna. Izgnan je bil v Rakovo pri Čačku v Srbiji in se po osvoboditvi vrnil v porušeno šolo na Remšniku. Po štirih letih je odšel v Ljubljano dokončat študij. Učiteljska pot ga je nato peljala v Voličino v Slovenskih goricah, nato na nižjo gimnazijo v Ruše in leta 1954 na Spodnjo Polskavo, kjer je bil ravnatelj vse do 1. septembra 1967, ko je postal ravnatelj matične knjižnice v Slovenski Bistrici. Uvedel je literarne večere in druge prireditve,  leta 1975 je razširil knjižnico še z otroškim oddelkom. Knjižnico je vodil vse do leta 1977, ko se je upokojil.
Bil je med ustanovitelji Kulturne skupnosti občine Slovenska Bistrica.
Po prihodu v knjižnico je začel z zbiranjem etnoloških predmetov s pohorskih kmetij. Za njim je v bistriškem gradu ostal trajen spomin, saj je v njem iz zbranega gradiva nastala Arkova etnološka zbirka, ki je bogata z narodopisnimi predmeti pohorskega sveta.
Umrl je 24. januarja 1991 na Zgornji Polskavi, pokopan pa je na pobreškem pokopališču v Mariboru.